Mladi razmišljajo o Alpah - v Milanu med finalisti tudi slovenski dijaki

Milano – Dijaki Gimnazije Jurija Vege Idrija so bili med finalisti šolskega hackatona, tekmovanja skupin v reševanju izzivov s področja ohranjanja narave in okolja. Hackaton je bil razpisan v okviru Strategije Evropske unije za alpsko regijo (Eusalp), zmagovalno skupino so razglasili danes v Milanu.

Tamara Humar, dijakinja idrijske gimnazije, ki je pred zbranim občinstvom v angleškem jeziku predstavila projekt svoje skupine, je dejala, da so med seboj sodelovali dijaki iz štirih alpskih držav, si izmenjevali mnenja in aspekte, spoznavali nove kulture, vse z namenom iskanja rešitev za ohranitev lepot alpskega sveta. »Naša skupina se je navezala na šport. Razmišljali smo, kako bi mlade čim bolj vpeljali v šport v Alpah, a jih hkrati tudi ozavestili, da se ta del sveta močno onesnažuje. Zato smo iskali rešitve, kako to onesnaževanje zmanjšati. Naša ideja je temeljila na razvoju športnih oblačil, ki ne bi vsebovala umetnih materialov.«

Ajdin Muhić, ki obiskuje program za strojnega tehnika, je pojasnil, da se je njegova skupina ukvarjala s problemom zapuščenih vasi. »Poskušali smo ustvariti aplikacijo, s katero bi mladi izpolnjevali določene naloge in tako obnovili stare vasi ter s tem posredno reševali naravo.« Pred razglasitvijo zmagovalne ideje so se posamezne skupine pod budnim mentorstvom izkušenih strokovnjakov nekajkrat srečale in usklajevale podrobnosti posameznega projekta.

Oba dijaka sta se strinjala, da je tak mednaroden projekt odlična priložnost za njun razvoj. Ne le nastop v tujem jeziku, ki ga je Humarjeva opravila povsem suvereno, mladi so v Milanu predstavljali Slovenijo, lastno razmišljanje, ob vsem tem je bila udeležba na takšnem mednarodnem dogodku tudi dobra šola oziroma izkušnja za prihodnost.

​Danes pomembni akterji, jutri na ključnih položajih

»Skupaj je sodelovalo 100 otrok, ki so jih razdelili v deset skupin. Postavljeni so bili pred tri ključne izzive alpske regije, s katerimi so se morali soočiti – ohraniti biodiverziteto ter kulturno dediščino in aktivnosti športa na trajnosten način postaviti v Alpe. Dijaki so se včeraj predstavili komisiji, ki je izbrala finaliste,« je povedala Bojana Cipot iz Primorskega tehnološkega parka, na pobudo katerega so idrijski dijaki ob podpori koncerna Kolektor skozi projekt Popri tudi sodelovali v hackatonu.

Cipotova je takšno izkušnjo opisala kot fantastično in unikatno. »Ne le, da se dijaki merijo s sovrstniki iz drugih držav, soočajo se z drugače mislečimi, zato morajo svoje ideje znati argumentirati. Prilagodljivi so, sposobni nastopati na velikem odru in izpostaviti ključne izzive, pa ne le to – znajo najti tudi rešitve.«

O pomenu udeležbe mladih na forumih, kakršnih je bil letošnji Eusalp, ki mu je predsedovala Italija, so si bili povsem enotni vsi udeleženci. Le še malce bolj morajo preiti od besed k dejanjem, kajti prav mladi, ki so jih v dveh dneh nenehno izpostavljali in spodbujali, so imeli na odru – tudi med predstavitvijo svojih projektov – najbolj kratene minute za svoje nagovore. Če bodo odločevalci mlade želeli dejansko spodbuditi k dejanjem, jim bodo morali prisluhniti in jim dovoliti, da se jih sliši. Tudi Tamara Humar je dejala, da je njena generacija samoiniciativna, zavzeta, aktivna in bi ji veljalo prisluhniti.

»Mladi so že danes pomembni akterji, oni bodo v prihodnosti prevzemali ključne položaje. In če se bodo znali že danes sodelovati s predstavniki ostalih držav, bo to zmagovalna izkušnja,« je še dejala Bojana Cipot.