Ministrstvo za okolje: k varstvu narave morajo prispevati vsi sektorji

Dan po sprejetju dogovora o zaščiti 30 odstotkov kopnega in voda do leta 2030 ter povečanju finančne pomoči za varstvo narave v revnejših državah prevladuje ocena, da je državam uspelo doseči »zgodovinski dogovor za okrepljeno varstvo biotske raznovrstnosti«. Ta »naj bi pomagal, da bomo do leta 2030 uspeli zaustaviti negativni trend upada biotske raznovrstnosti,« je izkupiček 15. zasedanja pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti v Montrealu (COP15) komentirala glavna pogajalka Slovenije Katarina Groznik Zeiler z ministrstva za okolje in prostor.

Pogajanja o kunminško-montrealskem globalnem okvirju za biotsko raznovrstnost do leta 2030 so bila po njenih besedah »izjemno trda«, ker je bilo med pogodbenicami »močno zavedanje«, da je za okrepitev varstva biotske raznovrstnosti treba povečati finančna sredstva in se dogovoriti o konkretnih korakih za rešitev biodiverzitetne krize.

Države so se dogovorile o razmeroma ambicioznih operativnih ciljih do leta 2030 (teh je 23), veliko je tudi konkretnih številčnih vrednosti, med drugim glede količine denarja, s katerim bo podprto uresničevanje ciljev v najmanj razvitih državah, je povedala Groznik Zeiler.

Ukinitev za 500 milijard dolarjev škodljivih subvencij

Za izvajanje dogovora je predvideno povečanje finančnih sredstev iz vseh virov, tako javnih kot tudi zasebnih, z mobilizacijo vsaj 200 milijard ameriških dolarjev na leto do leta 2030. »Pri mobilizaciji finančnih sredstev je bila prepoznana vrzel 700 milijard dolarjev letno. 500 milijard bo mogoče zagotoviti s prestrukturiranjem subvencij, ki škodujejo naravi, čemur je posvečen eden od 23 operativnih ciljev,« je pojasnila Groznik Zeiler.

Okoljski minister Uroš Brežan, ki je v Montrealu sodeloval na pogajanjih na ministrski ravni, je dejal, da je več držav, tudi evropskih, napovedalo podvojitev prispevkov za biotsko raznovrstnost. To bo prineslo mobilizacijo dodatnega denarja iz javnih sredstev. Glede pridobitve več denarja iz zasebnih virov pa bo po besedah Brežana še treba poiskati rešitve.

Glede finančne pomoči za ohranjanje biotsko bogatih ekosistemov v revnejših državah dogovor predvideva povečanje pomoči na 20 milijard ameriških dolarjev letno do leta 2025, nato pa 30 milijard letno do leta 2030. V ta namen bo naslednje leto ustanovljen nov sklad v okviru Svetovnega sklada za okolje (GEF).

Velik del držav v razvoju je na pogajanjih zahteval ustanovitev od obstoječega Svetovnega sklada za okolje ločenega sklada za biotsko raznovrstnost ter več denarja za pomoč revnejšim državam, vendar se to ni zgodilo.

Dogovor tudi o okviru za spremljanje doseganja ciljev

Zelo pomembno za dobro izvedbo ciljev je, da je bil sočasno sprejet okvir za spremljanje izvajanja in doseganja ciljev, je poudarila Groznik Zeiler. »V štiriletnem procesu priprave globalnega okvirja za biotsko raznovrstnost je bilo pozitivno, da se je angažirala tudi znanstvena in strokovna scena. Imeli smo zelo veliko dobrih podatkov, na podlagi katerih smo se pogajali.«

Podobno so se vodilni svetovni strokovnjaki angažirali pri oblikovanju indikatorjev za spremljanje izvajanja ciljev. »Na koncu so bili vzpostavljeni tako imenovani vodilni indikatorji, ki jih bomo lahko spremljali na globalni ravni. Hkrati bomo imeli dopolnilne indikatorje, ker so nekateri cilji zelo kompleksni,« je pojasnila Groznik Zeiler.

Na nacionalni ravni pa bodo države morale redno poročati, ali so njihovi nacionalni cilji skladni z globalnimi, in kako uspešno jih dosegajo. Za rezultate se ne bo čakalo do leta 2030, ampak bodo vmesni pregledi, ki bodo pokazali hitrost napredka, in ali je treba kaj spremeniti.

Poleg glavnega cilja, zaščite 30 odstotkov kopnega in voda do leta 2030, globalni okvir naslavlja površine zunaj zavarovanih območij in vse sektorje, zlasti kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, turizem, infrastrukturo, je izpostavila Groznik Zeiler. »Če bo okvir ostal samo v domeni področja varstva narave, ne bo uspešno izveden. Pomembno bo, da bomo poleg denarja uspeli mobilizirati vse dele družbe, kar bo zahtevna naloga tako globalno kot v Sloveniji.«

Dopolnitev nacionalnih strategij in programov 

Države morajo tako rekoč danes začeti izvajati dogovorjene ukrepe. Kakšni bodo naslednji koraki? Vsaka država, tako EU kot celota kakor njene posamezne članice, morajo pregledati trenutne cilje na nacionalni ravni in določiti, v katerih delih jih bodo morale znatno okrepiti in ali bo treba kaj dodati, je pojasnila Groznik Zeiler.

V Sloveniji je bil leta 2020 potrjen nacionalni program za varstvo okolja, del katerega je nacionalni program za varstvo narave in strategija za biotsko raznovrstnost. Na okoljskem ministrstvu načrtujejo pregled nacionalnih ciljev in primerjavo z globalnimi, za katera obljubljajo, da ju bodo izvedli »vključujoče« – v sodelovanju s predstavniki vseh sektorjev in civilne družbe. Na podlagi tega bo dosežen nacionalni dogovor, na katerih področjih bo treba okrepiti prizadevanja za ustavitev upadanja biotske raznovrstnosti.

Časa je do naslednjega zasedanja pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti čez dve leti, vendar na ministrstvu napovedujejo, da bodo postopke izpeljali v prihodnjem letu.

»V Sloveniji smo precej proaktivni na področju varstva biotske raznovrstnosti,« je prepričana Groznik Zeiler in pove, da je bila država na konferenci v Montrealu prepoznana kot zelena država, ki ima že zdaj zavarovanega 40 odstotkov ozemlja, kar je več kot predvideva nov globalni okvir za biotsko raznovrstnost. »Največ lahko prispevamo prav s tem, da pokažemo, da smo dobri v izvedbi,« meni predstavnica ministrstva.