Ljubljana po kakovosti zraka precej nizko

Onesnaženost zraka je resna težava v številnih evropskih mestih, saj to pomeni tudi povečano tveganje za zdravje prebivalcev in okolja. Zato so na Evropski okoljski agenciji (EEA) objavili Evropski preglednik kakovosti zraka v mestih, v katerem je mogoče preveriti, kakšna je bila kakovost zraka v določenem mestu v dveh preteklih letih, in mesta primerjati.

Na spletni strani so mesta razvrščena od najčistejših do najbolj umazanih glede na ravni finih delcev (PM2,5) v preteklih dveh letih. Med letoma 2019 in 2020 so bila glede na kakovost zraka tri najčistejša mesta švedska Umeå, finski Tampere in portugalski Funchal. Tri najbolj onesnažena mesta pa so bila poljski Nowy Sącz, italijanska Cremona in hrvaški Slavonski Brod. Ljubljana med 323 evropskimi mesti zaseda 260. mesto, s slabim zrakom.

Med vsemi mesti jih 127 spada v kategorijo mest z dobro kakovostjo zraka. To pomeni, da so ravni finih delcev nižje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije za dolgotrajno izpostavljenost, manj kot deset mikrogramov PM2,5 na kubični meter zraka. Evropska unija je postavila mejo pri 25 mikrogramih na kubični meter. To je po spletnemu orodju EEA zelo slab zrak, nad to mejo pa je pet mest na Poljskem, Hrvaškem in v Italiji. Ljubljana ima v kubičnem metru zraka 16 mikrogramov PM2,5.



Fini delci imajo najbolj negativen vpliv na zdravje, zaradi onesnaženja je življenje precej krajše, poleg tega je zmanjšana odpornost na več bolezni. Spletno orodje kaže dolgoročne podatke o kakovosti zraka, ti pa kažejo, da PM2,5 povzročajo srčnožilne bolezni in bolezni dihalnih organov.

Čeprav se je kakovost zraka v preteklem desetletju občutneje izboljšala, podati EEA kažejo, da je izpostavljenost finim delcem v zraku leta 2018 povzročila 417.000 prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah.

»Orodje EEA ponuja konkretne in lokalne podatke, ki so podlaga za to, da državljani argumentirano pozovejo lokalne oblasti k izboljšanju razmer. To bo pomagalo tudi pri doseganju evropskih ciljev za nič onesnaževanja,« pravi izvršni direktor EEA Hans Bruyninckx. Sedanje meritve kakovosti zraka so na strani European Air Quality Index. Tu je mogoče najti podatke o kakovosti zraka v preteklih dveh dneh in dobiti napoved za prihodnjih 24 ur, zraven pa še zdravstvene nasvete za čim manjšo škodo. Vključuje tudi več onesnaževal zraka, PM10, PM2,5, dušikov dioksid, žveplov dioksid in ozon.

Podatki držav so osnova

V preglednici so podatki o ravneh vsebnosti finih delcev v več kot 300 mestih, ki imajo več kot 50.000 prebivalcev. Vključena niso niti mesta, ki nimajo merilnih postaj, in mesta, kjer kakovosti zraka ne merijo več kot 75 odstotkov dni v letu. EEA je uporabila podatke, ki jih njene članice sporočajo po direktivi o kakovosti zunanjega zraka. Podatke zbirajo na več kot 400 merilnih postajah na tleh. V EEA načrtujejo, da bodo v preglednik kmalu dodali še druga onesnaževala.



Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije morajo biti za dober zrak ravni finih delcev nižje od 10 mikrogramov na kubični meter. Srednje kakovosten zrak v mestu ima na kubičen meter od 10 do 15 mikrogramov PM2,5, slab zrak ima na kubičen meter od 15 do 25 mikrogramov PM2,5. Zelo slab zrak pa je tisti, ki na kubični meter vsebuje več kot 25 mikrogramov PM2,5, toliko kot znaša evropska omejitev za kakovost zraka.