Pot do podnebne nevtralnosti leta 2050 se začne z brezogljično energetiko do leta 2040. To zahteva velike naložbe, proces pa bo največji izziv v zgodovini.
Galerija
Tudi ustavitev Termoelektrarne Šoštanj bo del procesa prestopa v brezogljično energetiko. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V nadaljevanju preberite:
Svet ima izvedljivo pot za ureditev brezogljičnega energetskega sektorja do leta 2050, vendar je ta pot ozka in zahteva najobsežnejši prehod do zdaj, pravi v novem poročilu Mednarodna agencija za energijo (IEA). Spremembe so nujne povsod, tako pri proizvodnji energije kot pri prevozu in porabi energije. Zaveze držav so medtem daleč od cilja pariškega podnebnega dogovora, saj ne vodijo do ogljične nevtralnosti energetike do leta 2050, kar bi dalo vsaj majhno možnost za omejitev segrevanja planeta za največ 1,5 stopinje Celzije.
V bližnji prihodnosti bodo države, če želijo ustaviti segrevanje planeta, morale zelo pospešiti naložbe v vse razpoložljive čiste in učinkovite energetske tehnologije, hkrati pa močno podpreti inovacije. Po analizi IEA bi morala letna dodatna moč sončnih elektrarn na svetu do leta 2030 doseči 630 gigavatov (GW), moč vetrnih elektrarn pa 390 GW. To pomeni štirikrat več sončnih in vetrnih elektrarn na leto kot v rekordnem letu 2020. Energetska učinkovitost pa bi se morala povečevati za štiri odstotke na leto, trikrat več kot v preteklih 20 letih. Naložbe v energetiko bi se povečale na pet bilijonov dolarjev do leta 2030, kar bi k rasti svetovnega BDP dodalo 0,4 odstotka na leto. Naložbe pomenijo tudi milijone novih delovnih mest in leta 2030 za štiri odstotke višji BDP kot bi ga dosegli s sedanjimi načrti. Bi lahko dejansko uspelo?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji