
Neomejen dostop | že od 14,99€
V Sloveniji imamo bogato tradicijo nabiralništva, ki izvira iz slovanskih prednikov, ki so živeli na tem območju. Prost dostop v gozdove, ki ga marsikje v Evropi ne poznajo in je velika vrednota, pa pogosto zbudi »nabiralniški gen«, ki vodi v plenjenje darov narave. Na okrogli mizi v okviru prvega festivala nabiralništva, ki bo ta konec tedna v Ljubljani, delavnice nabiranja »divje hrane« pa tudi po več drugih krajih, bodo poslušalcem približali pomen vzdržnosti in etičnega ravnanja pri nabiranju darov narave.
Preberite, kakšno rešitev za sistemsko ureditev nabiralništva predlaga lastnik gozda in nabiralec Matjaž Levičar, kako otrokom vzbuditi zanimanje za rastline in glive (predlog profesorja s pedagoške fakultete Gregorja Torkarja), kakšen je bonton nabiranja zelišč, ki ga je predstavil zeliščar Janko Rode, smernice za nabiranje gob pa je podal mikolog in naravovarstvenik Luka Šparl.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji