Cerkniško jezero se vrača v Valvasorjeve čase

Ljubljana - Z večinoma evropskim denarjem je Notranjski park strugo Stržena na odseku Ključi vrnil v njegovo naravno obliko dvojnega okljuka. Projekt, vreden 2,5 milijona evrov, bodo nadaljevali prihodnje leto na Belem bregu, kjer bodo strugo ravno tako speljali v dva večja okljuka, v preteklosti urejen raven kanal za hitrejše odtekanje vode pa bodo zasuli.

To je prvi projekt renaturacije vodotokov pri nas, denar pa je iz programa Life in evropskih skladov. V preteklosti so si skušali ljudje večno spreminjajoče se Cerkniško jezero na različne načine podrediti oziroma si ga preoblikovati svojim potrebam v prid. V 19. stoletju so ga želeli popolnoma izsušiti, v času industrijskega napredka pa so nastopile težnje po stalni ojezeritvi in celo postavitvi hidroelektrarne.

Jezero pa so najbolj prizadeli osuševalni posegi v zadnjih stoletjih, katerih namen je bil preoblikovati jezerska tla za poljedelstvo in živinorejo. Ti posegi so zmanjšali in skrajšali nekdanje poplave. Srednje in visoke vode so začele hitreje odtekati, nivo talne vode na močvirnem območju pa se je znižal. Kmalu pa je bilo jasno vidno, da na mnogih predelih izsuševanja niso prinesla pozitivnih učinkov. Cilj izravnav je bil povečati obdelovalne površine na območju presihajočega Cerkniškega jezera, a tega dejansko niso dosegli, saj so jezerska tla še vedno preveč namočena za uspevanje kulturnih rastlin.



Krajše struge pa pomenijo manj vode, ki zaradi manjšega trenja tudi prej odtečejo. S tem se skrajša tudi čas vsakoletne ojezeritve. Jezero ne presiha več samo enkrat na par let, temveč večkrat letno. Skupna dolžina vodotokov na Cerkniškem polju je pred izvedenimi regulacijami znašala 45 kilometrov, po preusmeritvi v kanale pa ti merijo slabih 33 kilometrov. To ima vrsto neželenih posledic, od tega da voda odnaša več materiala, kot ga prinaša, poleg tega se ne očisti, manj je skrivališč za vodne ptice in druge živali, tudi ribe, jezero se ob nizki gladini hitreje pregreje, manj je primernih drstišč za ribe. Vse to se bo z renaturacijo Stržena vsaj nekoliko popravilo, menijo v Notranjskem parku.

Še dodaten evropski denar pa bo namenjen za informacijski center ob Cerkniškem jezeru, kolesarske in pohodne poti, pa tudi za informativne oznake.



Pomen obnove vodotoka Stržen v Ključih so prepoznali tudi lastniki zemljišč ob strugi, kjer je načrtovan poseg. Regulacije potekajo po zasebni lastnini. Regulacije so zemljišča razpolovila in nekaterim lastnikom zemljišč preprečila dostop. To so reševali na številne načine. Vzpostavili so nove poti, prepuste in podobno. Zdaj bodo vzpostavili dostope iz preteklosti. Tako bodo lahko vsi lastniki dostopali do svojih zemljišč in bodo lahko z njimi celovito upravljali.