Bodo stare vzmetnice pripomogle k odpravi lakote?

V begunskem centru Zaatari v Jordaniji si skupina strokovnjakov za hidroponiko z Univerze v Sheffieldu skupaj z begunci prizadeva ustvariti tako imenovane puščavske vrtove. To so naredili s pomočjo pene rabljenih vzmetnic, ki za gojenje zelenjave in zelišč nadomeščajo zemljo, poroča britanski časnik Daily Mail.

Doslej jim je uspelo pridelati papriko, paradižnike, jajčevce in meto. Vloga vzmetnice je zadrževanje korenin rastline na mestu, medtem ko ta uspeva v hranilni vodni raztopini. Semena, ki so položena v peno, rastejo skozi njo.



Vodja raziskovalcev profesor Tony Ryan je dejal, da bi z omenjeno tehniko pridelave lahko ustvarili samopreskrbne vrtove po vsem svetu in pomagali milijonom ljudi, ki živijo na nerodovitnih območjih: »Begunci, s katerimi smo sodelovali, so postopek pridelave, za katerega nihče ni verjel, da bo na puščavskem območju in z uporabo recikliranih materialov uspel, vzeli za svojega.« Družinam, ki so bile žrtve vojn, bi omogočil neomejeno zalogo svežih produktov.

Metoda je posebna tudi z ekološkega vidika, saj omogoča za 70 do 80 odstotkov manjšo porabo vode kot pri sajenju v zemljo. Prav tako pri postopku ni treba uporabljati pesticidov.


 

S postopkom bi lahko rešili milijone ljudi po vsem svetu

Do zdaj so s postopkom pridelave seznanili tisoč prebivalcev begunskega kampa Zaatari, med katerimi je tudi veliko bivših kmetov, znanje pa želijo prenesti še na tri tisoč drugih. Za postopek so uporabili vzmetnice, ki so jih prostovoljci v kampu pustili za seboj in so bile prvotno namenjene na odlagališče odpadkov. Kot pravi ekipa s Sheffielda, v begunskih taborih po vsem svetu za seboj pustijo več tisoč odsluženih vzmetnic.

Vodja projekta Desert Garden in sirski begunec dr. Moaed Al Meselmani je o projektu dejal, da združuje ljudi in jim daje upanje za prihodnost: »Ko si primoran zapustiti svoj dom, pogrešaš najmanjše stvari, kot je skodelica svežega metinega čaja ali pa učenje otrok, kako posaditi zelenjavo.«



Projekt tako ljudem, ki so izgubili vse, nudi orodje in tehniko za pridelavo hrane ter znanje za morebitno zaposlitev v prihodnosti. Prav tako pozitivno vpliva na mentalno zdravje vseh prebivalcev kampa.