Slovenija zaprosila za 40 mostov, mehanizacijo, 200 vojakov, pet helikopterjev

Slovenija je sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito, prav tako je za pomoč zaprosila sosednje države, je danes v Škofji Loki, kjer si je ogledal prizadeta območja zaradi poplav, dejal premier Robert Golob. »Danes smo tukaj z namenom, da vzpostavimo učinkovito sanacijo,« je poudaril.

V Bruslju so se že odzvali na prošnjo Slovenije in aktivirali mehanizem, je na omrežju X, nekdanjem Twitterju, sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Seznam s potrebami, ki vključuje predvsem prošnje za težko mehanizacijo, so že posredovali državam članicam.

»Slovenija je sprožila evropski mehanizem za pomoč z namenom, da ojačamo naše sile,« je ob ogledu škode zaradi poplav v Škofji Loki dejal premier. Za pomoč je država prav tako zaprosila sosednje države, »tudi njihove vojske na tistih točkah, kjer nam lahko pomagajo«, predvsem pri helikopterski prevozih. »Tudi v primerih, kot je Škofja Loka, bomo to uporabili,« je dodal.

Premier si je v Škofji Loki ogledal posledice ujm skupaj z ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom ter poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom ter tamkajšnjim županom Tinetom Radinjo. Zatem je obiskal še občini Medvode in Radovljico.

Poplave na Ljubnem ob Savinji. Foto Leon Vidic/delo Delo

Ob obisku v Škofji Loki je poudaril, da je »intervencija danes lepo urejena, zakonsko urejena, ve se, kdo je tisti, ki je odgovoren, kako poteka in kdo zagotavlja sredstva«.

»Običajno v prehodu v sanacijo na nek način sistem razpade. Želimo zagotoviti, da se to tokrat ne bo zgodilo, da bodo ljudje, ki pomoč potrebujejo, to dobili,« je dejal premier, ki si bo danes ogledal tudi prizadeta območja v Radovljici in Medvodah.

Po njegovih besedah želijo tudi zagotoviti, da bo infrastruktura vzpostavljena in sanirana, »tako kot je treba čim hitreje in da se bomo hkrati tudi na terenu prepričali, v katerih točkah je bila sanacija vodotokov v preteklosti uspešna in v katerih ne, ter da tudi na tem področju najdemo učinkovite rešitve«.

Posledice poplav na Ljubnem ob Savinji. Foto Leon Vidic/delo Delo

Premier je pri tem poudaril, da gre za kompleksen problem, ki ga ne bo mogoče rešiti v enem dnevu. »Smo pa na tem začeli delati in verjamem, da bodo tudi zakonske spremembe, ki prihajajo v prihodnjih tednih, pomembna točka, na kateri bomo lahko rešitve tudi zasnovali,« je dodal.

Razmere na Škofjeloškem so še vedno katastrofalne, tri doline so odrezane od sveta, pa je opozoril škofjeloški župan Tine Radinja, ki premierjev današnji obisk razume kot znak podpore. »Sledila bo obsežna sanacija, pri kateri potrebujemo pomoč tako države kot EU, da bomo osnovni življenjski standard prebivalcev dvignili tja, kjer je bil pred nesrečo,« je pozval.

V Medvodah si je Golob ogledal posledice poplav na sotočju Save in Sore, Rakovnika ter v dolini Ločnice. Župan Nejc Smole je dejal, da si v občini, ki jo je močno prizadela povodenj, želijo zlasti pospešenih vlaganj v vodotoke in protipoplavno zaščito ter sanacijo plazov. Predvsem naš polhograjski del je bil izrazito prizadet s plazovi in bo verjetno to ena najdaljših sanacij, ker je sredstva za plazove zelo težko zagotoviti, saj so to ponavadi precej visoka sredstva,« je dejal.

Nataša Pirc Musar: Zdržimo, bodimo skupaj

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je tudi danes na terenu spremljala stanje v državi in posledice hudih poplav, so sporočili iz njenega urada. Najprej je obiskala Policijsko akademijo Tacen, kjer se je  srečala s tam nastanjenimi ljudmi, ki so morali zaradi posledic poplav zapustiti domove, zatem se je v prostorih PGD Kamnik srečala še s predstavniki gasilcev, Civilne zaščite in lokalne skupnosti.

Kasneje je obiskala tudi nekatere lokacije v občini Kamnik, ki jih je prizadela ujma.

»Sama ne pomnim takšnih grozljivih slik. To je še bolj grozno, ko vidiš v živo,« je poudarila predsednica, ki se je zahvalila vsem, ki pomagajo prizadetim v ujmi. Dodala je, da je osebno navezana na občino Kamnik, saj je tam rojena. 

Pojasnila je, da prejema veliko klicev predsednikov drugih držav in da se oblikuje seznam potrebne opreme, za katero bodo zaprosili sosednje države. »Vse države so pripravljene pomagati,« je pojasnila.

»Zelo me je prizadelo uničenje povsem novega poslopja gorske reševalne službe, ki ima na območju Kamnika svoj sedež. Več kot 700 posredovanj fantje oddelajo na leto, odneslo jim je popolnoma vse. Pogovorila sem se z njimi. Mislim, da je napočil čas, da razmislimo o tem, da bi gorska reševalna služba postala del javne službe, da bomo imeli nekaj profesionalnih gorskih reševalcev, tako kot imamo profesionalne gasilce,« je dejala in dodala, da se bo ob tej katastrofi pokazalo še marsikaj, kar bo potrebno urediti. »Zagotavljam vam, da država daje vse resurse,« je dodala.

Gorskim reševalcem je ujma uničila nove prostore. FOTO: PGD Kamnik    

»Zdržimo, bodimo skupaj. Ni stvari, ki je človeške roke ne bi mogle opraviti in popraviti skupaj z mehanizacijo. Zagotovo ne bo šlo čez noč, ampak Slovenija bo zmogla,« je povedala predsednica. »Nihče ne bo ostal sam, Slovenija bo pomagala, pomagali bomo ljudje,« je dodala. 

»Popravljali so vsi pritoki Kamniške Bistrice. Razmere so katastrofalne. Šele zdaj se prebijamo do doline Bistričice,« je ob tem povedal kamniški župan Matej Slapar. »V teh dolinah so se poleg poplav sprožili tudi številni plazovi, ki so zasuli doline, reke so nato nanašale debla nižje. Tudi v Kamniku je škoda velika,« je dejal in dodal, da je prva ocena škode okoli 500 milijonov evrov, saj je uničene ogromno infrastrukture. »Odneslo je nekaj hiš. Zahvalil bi se vsem enotam na terenu, od četrtka do danes je na terenu preko 300 gasilcev iz naših društev.« Najbolj ogrožene hiše so evakuirali, so pa že uspeli večinoma zagotoviti oskrbo z vodo. »Čaka nas ogromno dela, a verjamem, da bomo lahko s pomočjo države to sanirali,« je dodal.