Zaradi humanitarne pomoči se lahko znižajo socialni transferji

Finančna uprava Republike Slovenije je danes izdala opozorilo glede aktivnosti zbiranja pomoči za prizadete v neurjih. »Pomoč je oproščena plačila dohodnine le v primeru, če fizična oseba prejme pomoč od organizacij, ki imajo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva,« so zapisali na Fursu.

Pri zbiranju sredstev je v izogib obdavčitvi treba upoštevati davčno zakonodajo.  FOTO: PGD Mengeš

Status humanitarne organizacije ima Gasilska zveza Slovenije, prostovoljna gasilska društva (PGD) pa kot samostojni subjekti v razvid humanitarnih organizacij, dostopen na tej povezavi, niso vpisana. Zaradi tega velja posebno pozornost nameniti načinu, kako bodo sredstva, ki jih bodo v PGD Mengeš zbrali za junaškega gasilca Sandija Zajca, temu tudi predali.

Gasilec, ki ga občuduje vsa Slovenija

Na Gasilski zvezi pravijo, da se za zdaj z njimi še niso posvetovali. Možno bi bilo namreč, da bi PGD Mengeš, ki sredstva zbira na svoj račun, ta predal Gasilski zvezi Slovenije, ki ima status humanitarne organizacije, ta pa bi jih nato predala Zajcu oziroma v drugih primerih tistim gasilcem, za katere se je denar namensko zbiral.

Do pet tisoč evrov od enega posameznika ni predmet plačila dohodnine

Kot smo v Delu že pisali, »darila« do pet tisoč evrov niso obdavčena. Zakonodaja pravi, da kadar fizična oseba obdaruje drugo fizično osebo in je predmet darila premično premoženje (kamor se šteje tudi denar), se takšno darilo obdavči le v višini nad pet tisoč evrov (darila, prejeta od istega darovalca v dvanajstih mesecih, se seštevajo). Prejemniku darila, ki predstavlja denar v višini do pet tisoč evrov, ni treba vložiti napovedi za odmero davka. Če delodajalec izplača delavcu solidarnostno pomoč, se ta do višine dva tisoč evrov ne všteva v davčno osnovo.    

Če je ta znesek višji ali če društvo, ki posamezniku nakaže pomoč, nima urejenega statusa humanitarne oziroma invalidske organizacije, donirana sredstva niso oproščena plačila dohodnine.  Finančna uprava zato priporoča, da se vsa finančna pomoč zbira prek humanitarnih organizacij, ki bodo ta sredstva najlažje razdelila pomoči potrebnim. K temu so pozvale tudi druge humanitarne organizacije.

Humanitarna pomoč lahko niža socialne transferje

Poleg tega pa, kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se vsaka pomoč, nakazana s strani humanitarne organizacije, katerekoli druge organizacije ali posameznika »lahko šteje kot dohodek družine in tako vpliva tudi na višino socialnih transferjev, če ni določen namen porabe sredstev.«

Za obnovo domov bomo morali zbrati več milijonov evrov donacij

Kot so zapisali v odgovoru na naša vprašanja, »je zelo pomembno, da organizacije, ki želijo posameznikom nakazati denarna sredstva, da bi jim tako pomagali pri sanaciji poplave, zelo jasno napišejo namen porabe sredstev; na primer sanacija po poplavi, sanacija strehe, nakup oken, vrat…«

Poudarjajo, da se kot dohodek, ki vpliva na višino socialnih transferjev, v skladu z veljavno zakonodajo ne šteje edino, »če je t.i. humanitarna pomoč dodeljena v fizični obliki (npr. paket za prehrano, invalidski voziček), v obliki denarnih sredstev, za katere je organizacija določila namen porabe sredstev (npr. sanacija po poplavi, sanacija strehe,…) ali pa znesek denarnih sredstev ne presega meje preživetja, (456,34 evrov za samsko osebo oziroma 1.279,69 evra za štiričlansko družino).«

FOTO: Blaž Samec/Delo

Tisti, ki bi želeli zaprositi za izredno socialno pomoč, a imajo na računu denar, ki so ga prejeli s strani humanitarne organizacije, v skladu z veljavno zakonodajo, do nje ne bi bili upravičeni. A kot so zapisali na pristojnem ministrstvu »v okviru interventnega zakona pri dodelitvi izredne denarne socialne pomoči predvidevamo nekatere spremembe, ki bodo znane v naslednjih dneh oziroma v najkrajšem možnem času.«

Zamenjava dokumentov ne bo brezplačna

V poplavah je prišlo tudi do poškodb, uničenja ali pogrešitev potnih listin, osebnih izkaznic, vozniških in prometnih dovoljenj ter drugih dokumentov. Vloge za nove dokumente je možno vložiti pri kateri koli upravni enoti brez plačila upravne takse. Postopek zamenjave poškodovanega ali uničenega dokumenta je enak kot za pridobitev novega.

Osebe, ki so v poplavah ostale brez dokumentov ali so ti poškodovani, so ob vlogi za nov dokument oproščene plačila upravnih taks za izdajo osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega in prometnega dovoljenja, tujskih listin - potnega lista za tujca oz. begunca, potrdila o prijavi prebivanja za državljana EU, dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU, dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana, dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU - in listin s področja orožja in prometa.

Taksa za izdajo potnega lista z veljavnostjo 10 let sicer znaša 14,10 evra, za osebno izkaznico 9,60 evra, za dovoljenje za posest orožja 31,70 evra, za orožni list za šport in lov pa 31,70 evra.

Še vedno pa je treba plačati obrazec, ki za potni list znaša 34,57 evra, za osebno izkaznico 19,93 evra, za dovoljenje za posest in orožni list 16,20 evra, za vozniško dovoljenje 7,75 evra, za prometno dovoljenje pa 1,31 evra.