Neomejen dostop | že od 9,99€
Za katastrofalnimi poplavami, ki so avgusta prizadele Slovenijo, ostajajo uničene in poškodovane hiše, grozeči zemeljski plazovi, načete ceste. Poleg Savinjsko-Šaleške, Koroške, okolice Kamnika in delov Ljubljane je bila močno prizadeta tudi Poljanska dolina. Posamezni zaselki so bili več dni odrezani od sveta, odneslo je nekaj mostov, več deset kilometrov cest je spodkopala bodisi deroča voda bodisi plazovi – na območju se jih je sprožilo več kot 200. Eden od njih je močno poškodoval tudi domačijo Boštjana Reberška, predsednika PGD Gorenja vas, ki pa je bil tedaj v gorenjevaškem gasilskem domu, saj je prva dva dni, ko je bilo stanje na terenu najhujše, vodil gasilsko intervencijo.
V podkastu Obnavljamo Slovenijo je povedal, kako je dal tedaj na stran svoja čustva in odmislil, da je hkrati sin, mož, oče in lastnik hiše, ki ji grozi zemeljski plaz, ter šel in pomagal drugim. Izkušeni prostovoljni gasilec ni pozabil še ene od naravnih katastrof, ki so v preteklosti prizadele ta del Slovenije – poplav v Železnikih, v katerih je leta 2007 umrlo šest ljudi. Tudi takrat je voda drla, sipala blato in mulj, a vsaj velikih težav s plazovi ni bilo.
Kakšne vzporednice je Reberšek potegnil med obema dogodkoma, ki ju bo še dolgo pomnil sleherni prebivalec? »Najpomembneje je, da tokrat ni bilo žrtev. Imeli smo kar nekaj reševanj, ampak so se srečno končala,« je poudaril. Kjer voda nekontrolirano dere, tam ni milosti. Če zajame človeka, je to lahko dokončno, je dejal brez patetike in pretiravanja. Iz njega so govorile izkušnje.
V kranjskem regijskem centru za obveščanje so v četrtek, 3. avgusta, prejeli 130 klicev na pomoč, v petek, ko je bilo najhuje, pa 3050. Na terenu je bilo na ta dan več kot 1600 prostovoljnih in poklicnih gasilcev, dan kasneje še zmeraj okrog 1100, v nedeljo približno 750.
Kljub temu da so imeli gorenjevaški gasilci tudi kasneje še veliko dela s čiščenjem dvorišč in cest, se je del ekipe njihovega PGD s preostalimi društvi GPO Gorenja vas - Poljane odpravil na pomoč ljudem v savinjsko-šaleški regiji. Čeprav utrujeni po dolgih urah dela na domačem terenu, so prišli nazaj zadovoljni, da so lahko pomagali drugim. Ali pride ta altruizem v človeka hkrati z uniformo prostovoljnega gasilca ali mora biti v človeku že prej, da to poslanstvo sploh lahko kakovostno opravlja, v podkastu odgovarja Boštjan Reberšek.
Na eni strani je vremenska katastrofa pokazala, kako solidarni znamo biti Slovenke in Slovenci, na drugi je – na srečo so bili takšni trenutki redki – človek človeku postal tudi volk. Boštjana Reberška množični odziv na pomoč ni presenetil – ljudje na njegovem koncu, je poudaril, so si od vedno znali pomagati in razumeti stisko drug drugega.
V podkastu Obnavljamo Slovenijo je med drugim spregovoril tudi o tem, kako veliko je zanimanje za prostovoljno gasilstvo na gorenjevaškem, s kakšnimi izzivi se soočajo prostovoljna društva ter kako dejstvo, da je država spremenila način pristopanja k izpitu za vozila kategorije C, vpliva na delo društev. Ali je sistem izobraževanja prostovoljnih gasilcev ustrezen in – ali sam zase šteje, koliko ur nameni prostovoljstvu.
Medijska hiša Delo organizira družbenoodgovorni projekt vseslovenskega gibanja za pomoč prizadetim v poplavah – Obnavljamo Slovenijo. V naših tiskanih in digitalnih medijih bomo še naprej poglobljeno spremljali obnovo domovine, poročali iz poplavljenih mest in vasi, pozivali pristojne k odgovornosti in preverjali njihove ukrepe, ozaveščali bralce, informirali ter spodbujali razpravo o preprečevanju takih katastrof v prihodnosti.
Ob torkih in petkih bomo objavljali podkaste z zanimivimi sogovorniki, junaki s terena, ki so tako ali drugače povezani s poplavami oziroma sanacijo po vodni ujmi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji