Zavezani k močnejši EU: drzno in ambiciozno za odporno prihodnost

• Vstop Slovenije v schengensko območje je omogočil večjo mobilnost prebivalstva, kar širi obzorja, omogoča kulturno izmenjavo in ponuja poslovne priložnosti po vsej celini.
• Prevzem evra kot skupne evropske valute je poenostavil trgovanje in finančne transakcije, kar je slovenskemu gospodarstvu prineslo stabilnost in gospodarsko rast. Slovenska podjetja so izkoristila uvedbo evra za odkrivanje novih trgov in povečanje izvoza.
• Milijarde evrov iz evropskih kohezijskih in drugih skladov so Sloveniji omogočile posodobitev infrastrukture, izboljšanje socialnih programov ter večja vlaganja v raziskave in razvoj.
• Program Erasmus+ je slovenskim študentom, mladim in učiteljem prinesel izboljšanje izobraževalnih izkušenj, spodbudil občutek evropske identitete in solidarnosti.

NextGenerationEU Slovenija: izplačanih že 841 milijonov evrov

Namen celovitega načrta za okrevanje in odpornost Slovenije je okrepiti državo pred izzivi prihodnosti, zlasti na področju podnebnih sprememb, konkurenčnosti gospodarstva preko dekarbonizacije in digitalizacije ter socialnega varstva. Celotna investicijska vrednost je kar 2,68 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde posojil, načrt pa je razdeljen na 50 naložbenih pobud in 36 obsežnih reform.

Skoraj polovica (49 %) teh sredstev je bila dodeljena za uresničevanje podnebnih ciljev. Gre za pobude za povečanje zmogljivosti obnovljivih virov energije, spodbujanje trajnostnih prometnih rešitev, ozelenitev gospodarstva in krepitev prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam. Za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost je bilo namenjenih  141 milijonov evrov, ukrepom za  čisto in varno okolje pa bo namenjenih  376 milijonov evrov.

Vzporedno s tem pa načrt petino sredstev namenja za reševanje digitalnih izzivov, vključno z izboljšanjem digitalnih spretnosti in omrežja. Z 256 milijoni, namenjenimi javni upravi, 50 milijoni namenjenimi gospodarstvu in 60 milijoni namenjenimi za krepitev digitalnih kompetenc, si Slovenija prizadeva postati ena vodilnih v digitalnem poslovanju.

Do sedaj je bilo Sloveniji izplačanih že 841 milijonov evrov oziroma slaba tretjina vseh razpoložljivih sredstev.

Izbrane projekte NextGenerationEU v Sloveniji si lahko ogledate na zemljevidu.

Nov kampus Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani na Vrazovem trgu

Pomanjkanje zdravnikov je pereč problem slovenskega zdravstvenega sistema. Z znatnim financiranjem v okviru instrumenta za okrevanje NextGenerationEU v višini 101,8 milijona evrov se ljubljanska Medicinska fakulteta loteva obsežnega projekta. Zgradili bodo nov študentski kampus in posodobili prostore fakultete z najsodobnejšimi laboratoriji za raziskave in razvoj. Izboljšave bodo koristile tako študentom kot tudi raziskovalcem. S povečanjem izobraževalnih možnosti in izboljšanjem infrastrukture želi projekt odpraviti pomanjkanje zdravnikov in izboljšati zdravstvene storitve po vsej Sloveniji.

Pobuda za nov kampus Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani na Vrazovem trgu si prizadeva zagotoviti boljši dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe, kar bo izboljšalo splošno blaginjo prebivalstva.

Poplave: solidarnost v najlepši luči

Ko se je Slovenija avgusta 2023 soočila z opustošenjem brez primere, ki so ga povzročile poplave, se je Evropska unija hitro odzvala ter ponudila podporo in solidarnost. Ker sta bili skoraj dve tretjini države prizadeti, kritična infrastruktura pa je bila uničena, je bilo treba hitro ukrepati.

Iz Solidarnostnega sklada Evropske unije je Slovenija že prejela predplačilo v višini 100 milijonov evrov, da je lahko čim prej začela obnovo. V državo so prispele mednarodne ekipe, helikopterji, težka mehanizacija in vozila, ki so delali brez predaha, da bi obnovili, kar so poplave uničile. Predanost vseh je bila očitna, o čemer sta se na lastne oči lahko prepričala predsednica von der Leyen in komisar Lenarčič, ki sta z obiskom izrazila neomajno podporo Evropske unije Sloveniji.

REPower Slovenija: zmanjšanje odvisnosti od ruske energije

Slovenija je že prejela 24 milijonov evrov evropskih sredstev za izvajanje ukrepov REPowerEU, s katerimi bo zmanjšala odvisnost od ruske fosilne energije. Skupni paket v višini 122 milijonov evrov je namenjen krepitvi električnega omrežja, povečanju energetske učinkovitosti in spodbujanju obnovljivih virov energije. Zakonodajne reforme in strateške naložbe, vključno s prestrukturiranjem sistemov daljinske oskrbe z energijo in širitvijo infrastrukture za alternativna goriva, potrjujejo zavezanost Slovenije trajnostnemu razvoju. S temi ukrepi se Slovenija pripravlja na okolju prijaznejšo in odpornejšo energetsko prihodnost.

JTF Slovenija: 258 milijonov evrov za prehod v zeleno gospodarstvo

Evropski Sklad za pravični prehod (Just Transition Fund) bo Savinjsko-šaleški regiji (SAŠA) in Zasavju, ki sta precej odvisna od fosilnih goriv, namenil 258 milijonov evrov za prehod v zeleno gospodarstvo, od česar bodo imele lokalne skupnosti neposredno korist. Naložbe se osredotočajo na diverzifikacijo gospodarstva, nadgradnjo infrastrukture za čisto energijo in usposabljanje 2400 delavcev za prehod iz premogovniškega sektorja.

Drugi tir: nadgradnja slovenske prometne in logistične infrastrukture

Viadukt Vinjan, ki je bil javnosti predstavljen marca 2024, je gradbeni presežek, ki se razteza 620 metrov v dolžino in ima stebre, ki v višino merijo do 55 metrov. Skupaj z viaduktom Gabrovica igra ključno vlogo pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper. Za ta dva ambiciozna gradbena projekta, ki sta pomembna nadgradnja slovenske prometne in logistične infrastrukture, je Slovenija iz kohezijskega sklada prejela 80 milijonov evrov.

Z dokončanjem drugega tira železniške proge Divača–Koper se obeta spodbuda rasti ključnih sektorjev slovenskega gospodarstva, saj bo omogočil boljšo povezanost in hitrejši gospodarski razvoj. Cilj projekta, ki je v okviru instrumenta za povezovanje Evrope prejel 167,5 milijona evrov, je razbremeniti obstoječo infrastrukturo, zlasti Luko Koper, ter povečati njeno kapaciteto in konkurenčnost v svetovnem merilu.

HPC Vega: eden od 50 superračunalnikov na svetu

Slovensko gostovanje superračunalnika EuroHPC (HPC Vega) v Mariboru je dokaz digitalnih ambicij Evropske unije, saj lokalni skupnosti prinaša najsodobnejšo tehnologijo. Ta naložba spodbuja rast in inovacije na lokalni ravni ter je v skladu s širšo vizijo digitalnega opolnomočenja Evrope.

Projekt EuroHPC JU se osredotoča na izboljšanje življenja državljanov in spodbujanje industrijske konkurenčnosti ter v ta namen po vsej celini vpeljuje najsodobnejše superračunalnike. Ti zmorejo na milijarde izračunov na sekundo, kar bo omogočilo revolucijo v raziskavah, inovacijah in industriji.

Dostopna stanovanja v Mariboru

Slovenija bo iz programa NextGenerationEU prejela 23 milijonov evrov za gradnjo 400 novih stanovanjskih enot v Mariboru. Projekt, ki ga vodi Stanovanjski sklad RS, želi zmanjšati visoke stroške stanovanj z zagotavljanjem cenovno dostopnih stanovanj za ranljive skupine. Pobuda daje prednost družbeni vključenosti in izboljšanju življenjskega standarda ter tako dokazuje zavezanost Evropske unije k podpori skupnosti in spodbujanju svetlejše prihodnosti za Slovenijo.