Zakaj mladi ne volijo

Na okrogli mizi z naslovom Mladi, enakost spolov in (ne)udeležba na EU volitvah, ki sta jo na Fakulteti za družbene vede soorganizirali medijska hiša Delo in Metina lista, so poznavalci politike iskali razloge za nizko udeležbo mladih na evropskih volitvah in načine, kako jih povesti na volitve.

Na okrogli mizi, ki sta jo moderirala urednica Metine liste Nataša Briški in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin, so sodelovali nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko, sociologinja Tanja Rener, svetovalec predsednice republike za evropske zadeve Zoran Stančič in dolgoletni direktor državne volilne komisije Dušan Vučko. Glas mladih sta predstavljala alumen Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija Jaša Levstik in aktivistka Sara Štiglic, zbrane pa sta iz Strasbourga nagovorila evropska poslanca Ljudmila Novak in Milan Brglez.

Neenotnost mladih

Čeprav se je večina sogovornikov strinjala, da so za majhno zanimanje mladih za evropske volitve veliko krivi sami politiki, se je kljub majhnemu vzorcu predstavnikov mladih izkazalo, da so ti vse prej kot homogena skupina. Levstik in Štigličeva se namreč kljub temu, da oba sodita v kategorijo volivcev, mlajših od trideset let, nista strinjala skoraj o ničemer.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Levstik je opozoril, da je prav prepričevanje mladih k volilni udeležbi zgrešeno, še zlasti, ko se to počne s praznimi slogani, saj bi morali biti politiki v dialogu z mladimi ves čas, ne le v mesecih pred volitvami. Sara Štiglic nasprotno meni, da je ravno dialog med politiki in mladimi nekaj, proti čemur bi se morali boriti. »Zakaj govorimo o dialogu namesto o vključevanju mladih v politiko?« je vprašala aktivistka, kritična do propagandnih praks politikov, ki se z mladimi dobijo in fotografirajo, namesto da bi jih obravnavali in vključevali kot enakovredne.

Razočarani volivci

Od pridružitve Slovenije je Evropska unija večkrat razočarala mnoge, ki so imeli o njej idealistične upe, je opozorila sociologinja Tanja Rener. Spomnila je na davljenje Grčije po evropski krizi, na evropske gospodarske politike, ki po njeni oceni pogosto koristijo le ozki plutokratski kasti, in na razočaranje, ko je predsednica evropske komisije podprla genocidna dejanja Izraela. »Glede na to, kaj Evropa počne in kako jih zastopa, je udeležba mladih na evropskih volitvah še dobra,« je dejala sociologinja.

Mobilizacija na podlagi reproduktivnih pravic

Opozorila je, da nizka udeležba med mladimi ni nujno nekaj negativnega, saj so mladi zelo dovzetni za populistične politike, prav mladi so volilna baza skrajnih strank, kakršna je Alternativa za Nemčijo, podatki pa kažejo, da so tudi v Sloveniji jedro populističnega konservativizma slabo izobraženi mladi moški. Vendar volitve niso edini način političnega delovanja, mladi pod okriljem Inštituta 8. marec namreč prav zdaj organizirajo kampanjo za pravico do splava v vseh državah EU, je spomnila Tanja Rener.