Zaradi primera Patria se počuti kot žrtev posilstva

Ljubljana – Ponudbo za dobrih 35 tisočakov, kolikor država ponuja Antonu Krkoviču za neupravičeno prestajanje zaporne kazni v primeru Patria, ki je po razveljavitvi obsodilne sodbe na ustavnem sodišču zastaral, je Krkovič po včerajšnjem naroku označil kot »sramotno in ponižujočo«. Upokojeni brigadir in nekdanji poveljnik specialne brigade Moris s tožbo od države terja 601.000 evrov kot povračilo škode zaradi »neupravičenega in nezakonito vodenega kazenskega postopka« ter neutemeljenega odvzema prostosti v trajanju 294 dni.

Krkovič meni, da se škoda, povzročena v desetletje trajajočem procesu in skoraj leto dni neupravičenega zapora, ne more poplačati »z eno zajetnejšo menedžersko plačo«, ponujeni znesek pa dojema kot »norčevanje in še en udarec države«. Občutke ob prihodu na sodišče je celo primerjal z občutki žrtev posilstev, ki nočejo prijaviti kaznivega dejanja, ker morajo vse vedno znova podoživljati na sodišču. »Ne vem, kaj je težje prenašati: to kar se je dogajalo v desetletju v procesih na sodišču in nato na prestajanju kazni na Dobu, ali to, da moram vse to znova priklicati v spomin«.
 

Trdi, da je bil postopek nezakonit

Državno odvetništvo se sicer strinja, da Krkoviču pripada odškodnina za neupravičen odvzem prostosti oziroma za čas, ki ga je prebil v zaporu, nikakor pa mu ne pripada odškodnina za potek kazenskega postopka. Krkovič namreč trdi, da je bil postopek močno politično naklepno motiviran, pri tem pa se sklicuje na domnevno izjavo vrhovnega sodnika Branka Masleše, da je treba »Janšo sf.....« ter na izjavo, da je bila obsodba Krkoviča po »komandi z vrha«, ki naj bi jo višji sodnik Milan Štrukelj (bil je predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo) izrekel svojemu avtomehaniku Jožetu Razpotniku.

Po mnenju ljubljanskega okrožnega sodnika Aleksandra Šmida so za vodenje dokaznega postopka o odškodninski odgovornosti države, kot jo določa 26. člen ustave, Krkovičeve navedbe o namerni zlorabi kazenskega postopka dovolj konkretizirane, da jih je treba razčiščevati. Sodišče bo zato 15. januarja najprej zaslišalo Krkoviča, nato pa omenjenega mehanika, na nadaljnjem naroku pa preostale priče glede višine tožbenega zahtevka, nato pa glede na slišano odločalo o postavitvi izvedenca medicinske stroke. Zaslišanja sodnika Štruklja ni predlagal nihče.

Kot je poudarila državna odvetnica Mojca Modic Zule, so bile sporne izjave že izpodbite, sicer pa sodniki ne odgovarjajo za sojenje v sodnih senatih, nezakonitost postopka pa se ne more razčiščevati v civilnem postopku, temveč se lahko uveljavlja in dokazuje le v kazenskem postopku. Kazenski postopek v zadevi Patria, ki je po razveljavitvi obsodilne sodbe na ustavnem sodišču zastaral, je namreč tekel na treh stopnjah in na ustavnem sodišču, ki pa ni ugotovilo takih zlorab postopka, navaja državna odvetnica.

Krkovič in njegova pooblaščenka odvetnica Sanja Brezinščak nezakonitost kazenskega postopka zatrjujeta tudi s tem, da tožilstvo tudi po odločbi ustavnega sodišča ni spremenilo obtožnega predloga, temveč je kljub jasnemu stališču ustavnih sodnikov vztrajalo pri njem, kar pomeni, da je bil do formalnega zastaranja kazenskega pregona postopek nezakonit.
 

Črnkovič se je poravnal

Krkovičev sotrpin v zadevi Patria prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič je v predhodnem postopku zahteval dobrih 13,4 milijona evrov za 184 dni neupravičenega zapora in poslovno škodo, a se je na koncu zadovoljil s slabih 63 tisočakov denarnega obliža, za kolikor se je zunajsodno poravnal z državo. Janša, ki je bil zaprt 176 dni, pa zahteva 901.119 evrov, tožbo pa je vložil tako zoper državo kakor zoper štiri sodnike in sodnice, ki so sodelovali v postopku Patria (tudi Maslešo in Štruklja), ter avtorico obtožnega predloga, nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar. Narok za obravnavo Janševe tožbe še ni razpisan.