Zaradi objave v Supervizorju terja odškodnino

Ljubljana – Nekdanja ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar je danes na ljubljanskem okrožnem sodišču v solzah razlagala, kako ji je nezakonita objava KPK o njenih zaslužkih v Supervizorju, ki je naposled pripeljala tudi do njenega odstopa, povzročila veliko škodo in da tega ne privošči nikomur. Od države oziroma protikorupcijske komisije (KPK) terja odškodnino.

Kot smo poročali, je to, da je KPK marca 2015 z objavo teh podatkov nezakonito posegla v ustavno pravico nekdanje ministrice do varstva osebnih podatkov, ne da bi za to imela zakonsko podlago, pred dvema letoma ugotovilo vrhovno sodišče. Objava bi sicer bila v skladu z ustavo, a le če bi bilo v zakonu izrecno določeno, da KPK upravlja Supervizor, katere vrste osebnih podatkov ta vsebuje, način njihovega zbiranja, čas shranjevanja in namen njihove uporabe.

Setnikar Cankarjeva zato od države zahteva 24.000 evrov odškodnine za izgubo zaslužka, nematerialno škodo zaradi krnitve ugleda in duševnih bolečin ter javno opravičilo. Kot je poudarila danes, ji gre v prvi vrsti za opravičilo in za to, da je poleg vseh objav glede izplačil, ki bodo na spletu objavljena večno, objavljena tudi sodba, da KPK v tem primeru ni ravnala zakonito. »Odškodnino, če bo dosojena, bodo dobili pomoči potrebni,« je zatrdila.

Na vprašanja sodišča je nekdanja ministrica pojasnjevala, da ni šlo le za objavo teh podatkov, ki tudi sicer niso bili točni, ampak so, denimo, vsebovali tudi druge prihodke, ne le avtorskih honorarjev. Tako so vsebovali regres, potne stroške in podobno, zaradi česar so bili za okoli deset odstotkov višji kot dejansko: v desetih letih okrog 430.000 evrov. Šlo je predvsem za način in konotacijo, da je šlo za korupcijo. Kot je pojasnila, KPK kasneje ne proti njej ne proti nikomur drugemu zaradi teh izplačil ni sprožila nobenega postopka. Kot je dejala, si je zapomnila izjavo predsednika KPK Borisa Štefaneca, da KPK preiskuje sporna izplačila avtorskih honorarjev in da obstaja sum, da so ta izplačila nezakonita.

Za izplačili »veliko opravljenega dela«

Kot je poudarila, so bila vsa izplačila zakonita, za njimi pa veliko opravljenega dela. Vse skupaj, je povedala, je dojemala kot veliko krivico, ki se je zgodila bodisi zaradi nestrokovnosti bodisi zaradi tega, ker se je nekdo odločil pokazati mišice. Ne izključuje niti tega, da je šlo za rušenje nje oziroma vlade, saj se je po njenem nekdo očitno zelo dobro potrudil, da bodo odzivi medijev veliki. Tako so, denimo, na fakulteto za upravo, kot ji je povedal dekan, že dan pred objavo prispela vprašanja novinarke glede izplačil.

Kot je še povedala, ji je predsednik vlade Miro Cerar na sestanku predstavil vse razsežnosti te objave in pojasnil, da sta tako vlada kot stranka zaradi tega močno izpostavljeni. Ker je šlo za obdobje varčevalnih ukrepov, ki bi morali doleteti tudi njen resor, ni bilo več sprejemljivo, da ga vodi oseba, nad katero visijo očitki o enormnih in morda celo nezakonitih izplačilih. Zato ji je predlagal, da ponudi odstop, kar je tudi storila.

Kot je še dejala, je morala na vprašanja odgovarjati tudi na fakulteti, kamor se je vrnila, kjer je eden od mlajših kolegov tako menda dejal, da bi jih morali »zapreti kot zajce«. Tudi v javnosti so se ljudje obračali nanjo z očitki, zato je izhode v tistem obdobju omejila na minimum, prav tako so ljudje glede tega zasliševali tudi njene družinske člane. Zaradi stresa in travme, ki ji jo je objava menda prinesla, je naposled odšla tudi do osebne zdravnice, ki ji je predpisala zdravila proti nespečnosti.

Pet minut slave za predsednika KPK?

Takratna namestnica predsednika KPK Alma Sedlar je sodišču poslala pisno izjavo, ki je na sodišču sicer nismo slišali, je pa sodnica Dušana Bajc zaslišala informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in njeno namestnico Kristino Kotnik Šumah. Obe sta povedali, da je pred objavo podatkov na željo KPK pri informacijskem pooblaščencu potekal sestanek, na katerem je uslužbence KPK zanimalo, ali KPK omenjene podatke lahko objavi. Po besedah Prelesnikove so jim povedali, da lahko, ker gre za podatke javnega značaja, niso pa vedeli, na kakšen način so bili pridobljeni.

Kasneje, v inšpekcijskem postopku, ki so ga izpeljali po prijavi, se je izkazalo, da je KPK podatke pridobila, ne da bi pred tem izpeljala kakšen postopek, pa tudi, da jih je pridobila iz zalednih zbirk oziroma podatkov o prejemkih iz javnega sektorja in jih povezala s podatki o transakcijskih računih posameznikov. To pa je »absolutno narobe«.

Na vprašanje, ali je imela na sestanku občutek, da želi KPK podatke objaviti, da bo s tem komu namerno škodila, je odgovorila, da je njen osebni občutek, da bi bilo to lahko pet minut slave za predsednika KPK. Kotnik Šumahova je povedala, da ni imela občutka, da bi želela KPK z objavo komu namerno škoditi.

Sodišče je postopek s tem končalo, sodba izide pisno.