Za uboj očima bo sedel enajst let

Ljubljana – Nekaj mesecev krajša kazen je doletela Janeza Žurgo, ki je vzel življenje svojemu očimu Dušanu Stražiščarju. Vendar ne zaradi uboja, temveč ker ga zaradi kraje njegovega vozila ne bi smelo preganjati tožilstvo, ampak oškodovanec ali v primeru njegove smrti dediči. V zaporu bo namesto 12 let tako preživel 11 let in pet mesecev.

Žurga je bil po ponovljenem okrožnem sojenju spoznan za krivega uboja. Konec leta 2015 je v Rakeku v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti pretepel Stražiščarja, ga večkrat zabodel z nožem in mu toliko časa čez obraz tiščal blazino, da ga je zadušil. Napad je trajal menda kar 15 minut. Stanovanje je zapustil s ključi očimovega vozila chevrolet kalos.

Za uboj je 25-letnika doletelo 11 let zapora, za odvzem motornega vozila, s katerim se je po zločinu odpeljal v Ankaran in od tam poklical policiste, pa šest mesecev. Še sedem mesecev so mu prisodili, ker je na avtocestnem počivališču z nekega avtomobila odmontiral registrske tablice. Enotna kazen se je glasila 12 let zapora.
 

Pregon le na predlog dediča

Tožilka dr. Katarina Bergant ni bila zadovoljna z izrečeno kaznijo, predvsem pa ne z opredelitvijo okrožne sodnice Vesne Podjed, da je šlo za uboj. Žurgo je po njenem v dejanje vodilo nakopičeno sovraštvo do očima, ki ga je krivil za vse, kar se mu je slabega zgodilo v življenju. V pritožbi tožilstvu je opozorila, da je šlo za umor iz maščevanja (zaradi mržnje do očima), in senatu višjih sodnikov, ki mu je predsedovala Mateja Lužovec, predlagala zvišanje kazni na enotnih 21 let zapora. Stališče višjega sodišča pa je, da je bila sodba za uboj pravilna odločitev.

Žurgovi odvetnici Maji Kristan pa se je zdela 12 let zapora pretirana kazen. Ker je stranka v enem od zagovorov govorila o tem, da naj bi bil očim tisti, ki ga je prvi napadel z nožem, je omenjala celo možnost silobrana. V pritožbi je zapisala, da v tej zadevi nista bila dovolj upoštevana njegova mladost in težko otroštvo, ki ga je preživel z očimom, 11 let zaradi uboja pa naj bi tudi odločno odstopalo od sodne prakse. A tudi večji del njene pritožbe so višji sodniki zavrnili kot neutemeljen.

Pritožbeno sodišče pa ji je pritrdilo v delu obtožbe, ki je Žurgo bremenila odvzema motornega vozila. »Za pregon tega dejanja sploh ni bilo pristojno državno tožilstvo,« je opozarjala Kristanova in imela je prav. Zakonodaja veleva, da se sme tistega, ki je odvzel avto sorodniku, preganjati le na zasebno tožbo oškodovanca. »In Stažiščar je bil v sorodstvenem razmerju do obtoženca po svaštvu v prvem kolenu ravne vrste, saj je bil njegov očim,« ugotavljajo višji sodniki. Ker pa je bil oškodovanec ob odvzemu njegovega vozila že mrtev, bi lahko pregon predlagal dedič njegovega avta, morda je to bila Stražiščarjeva partnerka in Žurgova mati, česar pa ni storila. Višje sodišče je zato v tem delu zavrglo obtožbo.

Zakonodaja veleva, »da se za nekatera kazniva dejanja, med katere spada tudi odvzem motornega vozila, ki so bila storjena proti zakoncu ali osebi, s katero storilec živi v zunajzakonski skupnosti, ali partnerju iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, bratu ali sestri ali drugemu krvnemu sorodniku v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodniku po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu ali proti drugim osebam, s katerimi živi storilec v skupnem gospodinjstvu, pregon začne na zasebno tožbo«.