Vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo predsednika VZMD zaradi zlorabe notranje informacije

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo, s katero je bil predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič zaradi kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije obsojen na pogojno zaporno kazen. Sodniki so primer vrnili v vnovično sojenje, danes piše Dnevnik.

Do ponovnega sojenja pa po navedbah časnika najverjetneje ne bo prišlo zaradi zastaranja, čeprav se glede zastaralnih rokov v konkretnem primeru pojavljajo različne interpretacije.

Predsednik VZMD Verbič je bil zaradi zlorabe notranje informacije pravnomočno obsojen na osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, moral pa je vrniti zaslužek v višini 14.619,51 evra. Ta denar plus obresti mu je država po odločitvi vrhovnega sodišča že vrnila, je povedal za časnik.

Delnice Velane prodal po višji ceni 

Verbič je bil obsojen, ker naj bi konec poletja 2007 pred prvo objavo o vsebini delničarskega sporazuma delničarjev Velane vedel, da naj bi podpisniki sporazuma delnice želeli prodali po znatno višji ceni od borzne. Takrat je kupil delnice Velane in jih več kot polovico prodal po višji ceni ter s tem zaslužil dobrih 14.000 evrov.

Verbič je krivdo ves čas zanikal. Vrhovni sodniki so se strinjali z njegovo obrambo, da se nižji sodniki po tistem, ko je sodni izvedenec ocenil, da je šlo za notranjo informacijo, niso ustrezno opredelili do vprašanja, ali so informacije, ki jih je imel Verbič, imele status notranjih informacij. Ker je sodišče presojo v celoti prepustilo izvedencu, je kršilo zakon o kazenskem postopku.

Vrhovno sodišče je po pisanju časnika obrambi med drugim pritrdilo tudi v delu, da bi se moralo sodišče prve stopnje natančno opredeliti do dejstva, da je vrednost delnic Velane po objavi časopisnega članka in še preden jih je Verbič kupil, narasla za 343 odstotkov, saj bi se morda razumni vlagatelj za nakup odločil že na podlagi tega članka.

Vrhovni sodniki so v tem primeru po pisanju časnika okrcali tudi višje sodnike, saj so ti primer obravnavali na nejavni seji, brez navzočnosti obrambe in obdolženca, na njej pa so ocenili tudi verodostojnost izpovedb nekaterih prič, do katerih se sodišče na prvi stopnji ni opredelilo. Zato so kršili zakon o kazenskem postopku.