V drugem mandatu le ena predsednikova pomilostitev

Ljubljana – Odločanje o pomilostitvah pravnomočno obsojenih storilcev kaznivih dejanj je ena od ustavno določenih pristojnosti predsednika republike, toda aktualni Borut Pahor je pri teh precej zadržan. Za edino dosedanjo pomilostitev v drugem mandatu se je Pahor odločil v primeru obsojenega Marjana Senjorja.

Iz poročila o delu predsednika v preteklem letu lahko izvemo, da je v obdobju od 23. decembra 2017 do 22. decembra 2018 prejel 41 prošenj za pomilostitev, o katerih je tudi že odločil. "V tem obdobju je ugodil eni prošnji za pomilostitev, in sicer je odločil, da se obsojencu odpusti izvršitev izrečene enotne kazni sedem mesecev zapora, ki naj bi se izvršila tako, da v obdobju dveh let opravi 420 ur dela v splošno korist," je zapisano.
 

Najbolj radodaren je bil Kučan

Za katero dejanje je bil obsojen Marjan Senjor, zaradi varstva zasebnosti v predsednikovem uradu niso pojasnili. Sporočili so, da je pri tehtanju teže in narave kaznivega dejanja ne eni strani in ocene novih okoliščin po izreku sodbe na drugi strani predsednik presodil, "da nove okoliščine pretehtajo v prid odločitvi o pomilostitvi, saj to narekujejo razlogi humanosti.

Nekoliko bolj darežljiv je bil Pahor v svojem prvem mandatu (2012 – 2017), ko je prejel 308 prošenj za pomilostitve ter ugodil štirim. Za precej dvignjenega prahu je poskrbel v primeru pomilostive Bahtijarja Bajrovića, lastnika Sportine, obsojenega na pogojno zaporno kazen zaradi sodelovanja v sporni preprodaji delnic Istrabenza podjetjem iz kroga Igorja Bavčarja. Za pomilostitev se je odločil, čeprav mu je tedanji pravosodni minister Goran Klemenčič predlagal, naj Bajroviću ne ugodi. Predsednikov urad pa je pojasnil, da se je Pahor tako odločil "na podlagi nedvoumnih pozitivnih mnenj" pristojnih institucij. Poleg tega naj bi šlo pri tej pomilostitvi le za izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence.

Pomilostil je tudi Trboveljčanko, ki je bila zaradi tisoč evrov dolga mobilnemu operaterju obsojena na pet mesecev zapora, po ukazu Pahorja pa se ji je kazen spremenila v pogojno; enega obsojenca je pomilostil tako, da se mu je iz kazenske evidence izbrisala pogojna obsodba, drugemu pa je s pomilostitvijo znižal stransko kazen prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije.

Med odmevnejšimi odločitvami predsednika je odmevala njegova lanska odločitev, da zavrne prošnjo za pomilostitev Jureta Cekute, ki je bil v zadevi Patria II obsojen na štiri leta in štiri mesece zapora. Tarča kritik dela javnosti je postal tudi zaradi odločitve v letu 2013, da ne ugodi prošnji za pomilostitev Nade Cesarec. Brežiška zdravnica je bil obsojena na polletno zaporno kazen, ker ni odšla na kraj nesreče, kjer se je delavec tako hudo poškodoval, da je pozneje umrl.
Pomilostitev obsojencev je bilo največ v dveh mandatih predsedovanja Milana Kučana, ki se je za njih odločil v 163 primerih. V mandatu Janeza Drnovška jih je bilo 24, v času, ko je bil na čelu države Danilo Türk, pa pet.
 

Zavrnil prevoznika prostitutk

Med tistimi, ki lani niso bili deležni državnikove milosti, je tudi Tadej Hiraldo Štibernik, ki je konec leta 2017 na okrožnem sodišču v Ljubljani priznal, da je v hudodelski združbi trgovcev z ljudmi sodeloval kot prevoznik deklet na lokacije, kjer so ponujale spolne odnose, priskrbel pa jim je tudi tako imenovane delovno mobilne telefone. Obsojen je bil na leto in pol zapora ter na tisoč evrov denarne kazni.

Ker ni prevzel pošte ljubljanskega okrožnega sodišča, so ga zdaj prek oglasne deske obvestili, da je že spomladi "predsednik republike Slovenije sprejel odločitev o pomilostvi, s katero se vaši prošnji ne ugodi".

V tej zadevi se je včeraj nadaljeval proces pred velikim kazenskim senatom sodnice Barbare Črešnar Debeljak. Obtožena sta 40-letna Ljubljančanka Laura Teuta Kovče in njen 34-letni partner Aleš Pevec, ki so jima kriminalisti odvzeli prostost septembra 2016 in sta bila kar 28 mesecev v priporu. Zapletlo pa se je, ker na sodišče ne uspejo spraviti domnevnih oškodovank, zato je v začetku letošnjega leta senat sklenil, da ju izpusti na prostost z obrazložitvijo, da bo 16. marca potekel skrajni dveletni rok po vloženi obtožnici, pričakovana dinamika sojenja pa ne kaže, da bo tedaj lahko izrečena sodba.

Na srbskih in bosanskih spletnih straneh sta objavljala oglase, da iščeta dekleta za erotično masažo v Sloveniji, obljubljala pa sta brezplačno bivanje ter do 3000 evrov plače. Toda dekleta sodeč po obtožbi v Sloveniji niso le masirale, za slabo plačo naj bi se bile pristiljene prostituirati, polovico prisluženega denarja (pol ure seksa je stranjo stalo 70 evrov, cela ura stotaka, zunaj tako imenovanih delovnih stanovanj pa 150 evrov) pa morala predati šefoma.

Poleg njiju na zatožni klopi sedita še Željko Kovačević in Danijel Ljuboja, njuna domnevna pomagača pri drugem kaznivem dejanju, zaradi katerega ju preganjajo specializirani tožilci. Preprodajali naj bi pomirjevala, uspavala in trde droge.