Tudi vzdrževalec mostu se ne čuti krivega zaradi nesreče

Celje – Po petih letih od nesreče na Vranskem, kjer sta v naraslem potoku Bolska življenje izgubila takrat 17-letna Lara Safran in njen 30-letni bratranec Miha Baloh, so pred celjsko okrožno sodnico Gordano Malovič na predobravnavnem naroku stopili vsi obtoženi. Kot zadnji je krivdo povzročitve splošne nevarnosti s smrtnim izidom včeraj zanikal Štefan Kuserbanj, vzdrževalec mostu čez Bolsko.
 
Usodnega 13. septembra 2014 sta se Lara Safran, ki jo je širša javnost spoznala po glavni vlogi v filmu Vloga za Emo, katerega premiere ni doživela, in Miha Baloh odpravljala s kombiniranim vozilom AMZS na Brdo pri Kranju. Prej sta se ustavila še na sedežu AMZS na Vranskem, do Brda pri Kranju, kjer je imel AMZS preventivno akcijo, pa nista prišla. Potok Bolska je zaradi obilnega deževja močno narasel, voda je spodjedla most. Tako sta namesto na most zapeljala naravnost v deroč potok. Lara in Miha sta se utopila.



Nesreča se je zgodila ob šestih zjutraj, okoli tri ure prej si je vozišče in most ogledal vzdrževalec mostu Štefan Kuserbanj. Prav on naj bi se takrat odločil, da voda ni tako visoka, da bi morali most zapreti, kasneje pa ni šel več na teren pogledat, kakšno je stanje. Kusebanj, ki zdaj živi v Nemčiji, je na včerajšnjem predobravnavnem naroku zanikal krivdo. Priznal pa je, da je bil v tistem času zaposlen pri družbi Energetika projekt, ki je bila zadolžena za vzdrževanje mostu, in da je bil nekaj ur pred nesrečo na tistem kraju.
 

Malomarnost?

 
Poleg Kuserbanja sta obtožena še podjetje Energetika projekt, ki ga zdaj zastopa Janko Drča, in nekdanji direktor družbe Marko Krajnc. Tožilstvo vsem trem očita enako – povzročitev splošne nevarnost s smrtnim izidom. Kot je že v ponedeljek na predobravnavnem naroku za podjetje Energetika projekt in za Marka Krajnca dejal okrožni državni tožilec Gorazd Kacijančič: »Obdolženca iz malomarnosti nista storila tistega, kar bi morala, in posledica je nesrečni dogodek, ki ga obravnavamo.«



Obramba vseh treh je predlagala neposredno zaslišanje prič. Predvsem gre za priči, ki sta se v tistem času prav tako želeli peljati čez nesrečni most, pa sta se obrnili, ker sta ugotovili, da prehod ni možen. Zahtevajo tudi neposredno zaslišanje Alenke Zupančič, ki je bila v tistem času na Agenciji za okolje zadolžena za urejanje tega območja. Most čez Bolsko je bil sicer le začasen prehod, kot naj bi bilo spisano tudi v izvedenskem mnenju fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Izvedenci naj bi opozorili tudi, da most ni bil zgrajen v skladu s pravili Arsa, v projektu začasnega prehoda pa menda ni bilo niti hidrološke analize, hidravličnih izračunov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, kdaj je prehod varen. Promet je bil kljub temu po tem mostu speljan kar sedem let.
 

Hitro sojenje

 
Glavna obravnava se bo začela 11. novembra. Oškodovancev, torej svojcev obeh žrtev, ne bodo neposredno zasliševali, ampak bodo večinoma vsa pričevanja prebrali. Sodišče namreč želi sojenje izpeljati čim hitreje, tudi zaradi bolečih spominov svojcev, ki so na začetek sodnega postopka čakali pet let. Tožilec Kacijančič je dejal, da je bil postopek zelo zapleten in je šele preiskava pokazala, kdo naj bi bil sploh odgovoren za tako tragično nesrečo.

Obtoženim grozi do osem let zapora, svojci pa imajo do konca obravnave čas, da vložijo tudi premoženjsko-pravne zahtevke.