Tožilstvo umika tožbe za odvzem umazanega imetja

Ljubljana – Že ko je ustavno sodišče julija objavilo odločbo, s katero je zaradi prepovedi povratne veljave zakona razveljavilo en člen zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni), je bilo jasno, da bo imela odločba daljnosežne posledice. Ugibanja, da bo imela konkretne posledice na nekatere od 24 tožb, kolikor jih je doslej vložilo specializirano tožilstvo, so se potrdila. Tožilstvo je doslej umaknilo devet tožb in eno pritožbo.

Ustavno sodišče je odločilo, da specializirano tožilstvo ne sme brskati po premoženju tistih, ki so bili v (pred)kazenskem postopku pred uveljavitvijo Zopnija 29. novembra 2011 oziroma da se zakon lahko uporablja le za dejanja, storjena po tem datumu. Ustavna sodnica Etelka Korpič - Horvat, ki se ni strinjala z večino svojih kolegov, je takrat v svojem odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da bo odločba, »da gre za pravo retroaktivnost in s strogo presojo, da posebna javna korist za povratno veljavo zakona ni izkazana, učinkovala tako, da bo oprala premoženja, ki so bila do razveljavitve navedene zakonske določbe (deloma ali v celoti) nezakonitega izvora«.

Na specializiranem tožilstvu so takoj po izdaji odločbe glede na kriterije ustavne odločbe ocenili, da bo imela ta neposreden vpliv na najmanj deset zadev, v katerih potekajo postopki za odvzem premoženja nezakonitega po določbah Zopnija. Doslej so skladno z odločbo ustavnih sodnikov umaknili skupaj devet tožb in eno pritožbo na zavrnilno prvostopenjsko sodbo, in sicer v primerih, kjer je bilo kataloško kaznivo dejanje storjeno pred 29. novembrom 2011. »Ustavna odločba graja zakonodajalca, ki je sprejel retroaktiven zakon, in ne dela tožilstva, ki je postopalo skladno z veljavnim zakonom. Zakonodajalec je bil tisti, ki ni izkazal javne koristi,« pojasnjujejo na specializiranem tožilstvu in dodajajo, da bodo delo po Zopniju nadaljevali. »Še naprej se bodo odrejale finančne preiskave in vlagale tožbe na odvzem premoženja nezakonitega izvora, ob upoštevanju omejitev ustavne odločbe.«

Čeprav na tožilstvu ne navajajo, proti komu so doslej umaknili tožbe, nam je odvetnik Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin potrdil, da je ravno včeraj prejel obvestilo sodišča o umiku tožbenega zahtevka zoper njegovo stranko Tomažu Simoniču, nekdanjemu prvemu možu Apeka, ter zoper Marijo, Mateja in Ano Zagožen. Dediči pokojnega Jožeta Zagožna, nekdaj vidnega člana SDS, so morali pojasnjevati izvor premoženja, ko so tožilci leta 2013 začeli finančno preiskavo, ravno takrat pa sta se Zagožen in prvak SDS Janez Janša pred sodiščem branila obtožb o prejemanju podkupnine oziroma obljube podkupnin v zameno za državni nakup oklepnikov od finske Patrie. Pohar dodaja, da še ne ve, ali se bodo z umikom tožbe strinjali.

Če se ne bodo strinjali, mora sodišče o zahtevku kljub vsemu odločiti s sodbo, če pa bodo z umikom soglašali, bo sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka. Stroške postopka bo plačala tožeča stranka, to je tožilstvo.

Med deseterico, ki jih je ustavno sodišče s svojo odločbo rešilo postopka po Zopniju, tožilstvu pa ni ostalo drugega, kot da zanje umakne tožbo, naj bi bili glede na datum storitve domnevnega kaznivega dejanja tudi Janez Janša, nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin (njegov odvetnik Dean Babič še ni prejel obvestila o umiku), nekdanji mariborski župan Franc Kangler (sodišče je zanj na prvi stopnji zavrnilo tožbo, a se je tožilstvo pritožilo), Tomislav Gačnik (lastnik družbe Teletech), seznam pa s tem zagotovo ni končan.

Specializirani tožilci so doslej vložili 24 tožb zoper 55 fizičnih in osem pravnih oseb, skupna vrednost tožbenih zahtevkov je znašala 30.056.435 evrov. Do danes je odločeno o desetih tožbah, od tega je šest pravnomočnih (ena od tega delno, v eni pa je bila sklenjena sodna poravnava), preostale pa so v pritožbenem postopku.