Svoboda izražanja - temelj demokratične družbe

Ljubljana - Do kod seže pravica do svobode izražanja odvetnikov in kdaj - če sploh - jo je dopustno omejevati? Govorci na okrogli mizi v organizaciji Odvetniške zbornice Slovenije so si bili enotni, da brez pravice do svobode izražanja ni mogoče govoriti o demokratični družbi, da pa je tudi to pravico, tako kot vsako drugo, mogoče zlorabiti.

Svoboda izražanja je temelj in predpogoj vsake demokratične družbe, je opozorila vrhovna sodnica Barbara Zobec. Gre za eno najpomembnejših človekovih pravic, ki je izrednega pomena tudi za odvetniški poklic, saj bi bile brez pravice do svobode izražanja odvetnikov ogrožene predvsem pravice njihovih strank, posledično pa tudi eden izmed pomembnih stebrov pravne države - pravica do učinkovitega pravnega varstva, poudarja odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar.

Pri vprašanju ali smejo biti odvetniki kritični do dela sodišča in kako ostra je lahko ta kritika, odvetnik dr. Rok Čeferin meni, da je obravnava v sodni dvorani bojno polje in odvetniku se lahko takrat zareče nekaj, kar se mu sicer v drugačnih okoliščinah ne bi. Ker je zaupanje v sodstvo temeljni pogoj za delovanje pravne države, sodstvo pa svojega dela ne more opravljati brez visokega zaupanja strank in širše javnosti, mora biti zaščiteno pred neutemeljenimi napadi na njegov ugled. Kot del družbe pa mora trpeti tudi kritike, a te morajo biti zadržane, argumentirane, predvsem pa usmerjene v konkretno ravnanje sodišča.

Dr. Zvonko Fišer, nekdanji generalni državni tožilec, je bolj kot na odnos med sodniki in odvetniki opozoril na odnos med tožilci in odvetniki kot na primerljivi stranki v postopku, se je pa strinjal, da so bili medsebojni odnosi nekoč res boljši.

Sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) dr. Marko Bošnjak je opozoril, da ni pomemben le tekst, temveč predvsem kontekst, v katerem so bile izrečene določene besede, saj odvetnik, kot so poudarili vsi sodelujoči, ne nastopa v lastnem, temveč v interesu stranke, ki jo zastopa. Ob tem sodelujoči niso mogli mimo odločitve ESČP, ki je Slovenijo obsodilo zaradi kršitve svobode izražanja odvetniku dr. Petru Čeferinu. Ta je na sojenju za trojni umor o izvedencih izrekel nekaj krepkih, tožilstvu pa očital, da prikriva rezultate preizkusa z detektorjem laži njegovega varovanca. Slovenska sodišča, vključno z ustavnim (primer je podrobneje predstavil nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič), so ga obsodila na denarno kazen, češ da je izvedence razžalil. ESČP se strinja, da so bile besede ostre, vendar iz konteksta, v katerem so bile izrečene, izhaja, da jih ni uporabil z namenom razžalitve, temveč zato, da bi izpodbil izvedensko mnenje, na podlagi katerega je bila njegova stranka pozneje obsojena na 30 let zapora.

V tem kontekstu bi mu sodišče moralo dopustiti ostro in provokativno izražanje. Da je nujno, da se pri opravljanju odvetniškega poklica uporabijo tudi besede, ki prizadenejo, meni tudi dr. Matej Avbelj.