Sodišče Gaspetiju za trojni uboj prisodilo 30 let zaporne kazni

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je Petra Gaspetija spoznal za krivega trojnega uboja pri Domžalah junija lani. Za vsak uboj mu je sodišče prisodilo 12 let zapora in mu izreklo enotno 30-letno zaporno kazen, prav tako mu je do pravnomočnosti sodbe podaljšalo pripor. Tožilstvo je že napovedalo pritožbo zaradi prekvalifikacije kaznivega dejanja.

Tožilstvo je Gaspetiju namreč očitalo umor treh sorodnikov na grozovit ali zahrbten način. Tožilka Maša Podlipnik je sodišču predlagala, da Gaspetija spozna za krivega in mu za vsako posamezno kaznivo dejanje določi kazen 30 let zapora ter mu izreče enotno kazen dosmrtnega zapora. Za obtoženega ni našla niti ene olajševalne okoliščine. Kot je v današnji obrazložitvi sodbe dejala predsednica sodnega senata Marjeta Dvornik, ni dvoma, da je Gaspeti izvršil očitana dejanja, a je sodišče hkrati ocenilo, da niso bili izpolnjeni vsi elementi kaznivega dejanja umora. Zato se je sodišče odločilo, da kaznivo dejanje prekvalificira v uboj, za katerega je najvišja predpisana kazen 15 let zapora. Za vsak uboj mu je izreklo 12 let zaporne kazni in enotno kazen 30 let zapora.



»Zavedamo se, da se pri tako hudih kaznivih dejanjih vedno znova odpira vprašanje, kaj je pravična in primerna kazen za tako dejanje. Lahko delimo stališče, da pravične kazni za tako dejanje ni,« je dejala sodnica in dodala, da je izrečena kazen v okviru zakona pravična in primerna. Kot oteževalno okoliščino je sodišče med drugim spoznalo, da je brez razloga vzel življenje svojim sorodnikom. Kot olajševalne pa je upoštevalo Gaspetijevo nekaznovanost, nenasilno zgodovino, izpolnjevanje šolskih obveznosti in njegovo osebnostno motnjo.



Spomnila je, da so med postopkom ugotavljali, ali je Gaspetijeva sposobnost razumevanja in obvladovanja okrnjena. Že na opazovanju v enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru so zdravniki po njenih besedah ugotovili, da ne obstaja nobena okoliščina, ki bi kazala na kakšno duševno motnjo. So pa že v tej fazi potrdili diagnozo mešane osebnostne motnje, ki sta jo tudi v sodnem postopku smiselno potrdila dva psihiatrična izvedenca, je poudarila. »To je okoliščina, ki po naši oceni govori v prid temu, da ne bi bilo utemeljeno, da bi za posamezno dejanje določili 15 let zaporne kazni,« je pojasnila.



Po oceni sodišča je obramba neprepričljivo izpodbijala obtožbe. Med drugim je Gaspetijev zagovornik Anže Mlinarič v zaključnih besedah izpostavil, da noža, na katerem so našli biološke sledi obtoženega, niso primerjali z ranami žrtev in da jim ni uspelo dokazati motiva. Po besedah sodnice bi bilo sicer dobro, če bi sodišče ugotovilo motiv za kaznivo dejanje, ni pa to ključno za obsodilno sodbo. Prav tako je bilo po oceni sodnega senata logično in pričakovano, da so bile forenzične analize narejene v takem obsegu, kot so bile.

Odvetnik Mlinarič, ki je predlagal oprostilno sodbo, je v izjavi za medije po koncu obravnave dejal, da se bo o morebitni pritožbi odločil po preučitvi sodbe. Sicer pa je zadovoljen s prekvalifikacijo kaznivega dejanja, ne pa tudi z višino kazenske sankcije. Obsodilna sodba je bila po njegovi oceni glede na potek kazenskega postopka pričakovana.