So h kaznivemu dejanju napeljevali?

Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču je na predobravnavnem naroku zoper francoskega državljana Michela Stephana obramba poudarjala, da je bilo kaznivo dejanje, ki se očita obtoženemu, izzvano in da je bilo veliko dokazov v tem primeru pridobljenih nezakonito. Sporno naj bi bilo ravnanje Iračana, ki naj bi ga obtoženi najel za umor.

Nenavadno naj bi bilo že to, da je Ali Hamzah Rašid kot begunec iz Iraka najprej prebegnil v Avstrijo, nato pa v nasprotju z večino beguncev ni nadaljeval proti Nemčiji, ampak se je na nepojasnjen način znašel v Sloveniji. V zvezi z njim naj bi bilo nenavadno celo to, da je imel, čeprav je prišel iz razmeroma revne države, pametni telefon iphone 6.

»Rašid vsekakor ni neki neuk civilist. V Iraku je bil namreč pripadnik specialnih policijskih enot samodržca Sadama Huseina, zato je bil nedvomno vešč provokacije, kakršno imamo tudi v tem primeru: izzivanje kriminalne dejavnosti,« je bil na včerajšnjem nadaljevanju predobravnavnega naroka sumničav odvetnik Gorazd Fišer.

V Sloveniji tajni delavec policije?

Na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je Fišer zagovornik Libanonca s francoskim potnim listom Michela Stephana. Tega pa je ravno Rašid 9. oktobra lani prijavil policistom, da ga je nagovarjal k umoru nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu (KI), dr. Janeza Plavca.

Stephan naj bi Rašidu ponudil 25.000 evrov, če zanj umori nekdanjega sodelavca na KI, ki bi se mu rad maščeval, in če bo pri tem uspešen, naj bi imel kmalu zanj še eno naročilo umora nekoga s tega inštituta. Pokazal naj bi mu Plavčevo fotografijo ter ga peljal do njegove hiše. Priskrbel naj bi mu pištolo z dušilcem, ki sta jo preizkusila v gozdu, nato pa naj bi mu dal tudi 3000 evrov predujma. Rašid bi moral Plavca ustreliti 26. oktobra 2017, ko se bo ta od doma odpravil v službo.

A Iračan se je torej odločil, da zadevo preda v roke ljubljanskim policistom. Predal jim je tudi posnetek njunega 18 minut in 51 sekund dolgega pogovora v enem od šišenskih lokalov (skrivaj ga je posnel ravno z iphonom), na posnetku pa je bilo očitno dovolj podatkov, da so pristojni proti Stephanu uvedli prikrite preiskovalne ukrepe. V nadaljevanju naj bi Rašid po Fišerjevem prepričanju postal tajni delavec policije, tajne ukrepe pa naj bi proti Michelu izvajal ravno Iračan, ki mu je kot izurjenemu Sadamovemu policistu »z izzivanjem kriminalne dejavnosti uspelo pridobiti dovolj dokazov, da je lahko tožilstvo vložilo obtožbo proti Stephanu; jasno je, da se na tako pridobljene dokaze sodba ne bo smela opreti«.

Kazen enaka kot za morilca

Michel se glede krivde po obtožbi ni izrekel, kar pomeni, da očitkov na svoj račun ne priznava. Debelo uro in pol je odvetnik našteval dokazne predloge obrambe, ob koncu naroka pa sodnica Sinja Božičnik ni določila datuma glavne obravnave. Prej mora namreč odločiti tudi o Fišerjevem predlogu, ki bi, če bi bil uslišan, pošteno stanjšal kazenski spis. Prepričan namreč je, da je Iračan s skrivnim snemanjem njegovega klienta zagrešil kaznivo dejanje neupravičenega zvokovnega snemanja. Zato je zahteval izločitev večjega dela zapisnika o Rašidovi podaji ustne ovadbe ter tudi vseh pozneje pridobljenih dokazov na podlagi tega zapisnika.

Odvetnik bi na sojenju dal prebrati nekaj zahval ljudi, ki naj bi jim Stephan pomagal na trnovi poti do pridobitve doktorske disertacije, zaslišal bi kar nekaj uglednih znanstvenikov in njegovih sodelavcev na KI in v Donitu, »ki bodo vedeli povedati, da obtoženec ni konfliktna oseba in ni nagnjen k nasilju, pač pa je vrhunski strokovnjak, ki je bil sicer vselej zahteven, a pripravljen pomagati ljudem«.

Tožilka Petra Vugrinec je vsem dokaznim predlogom nasprotovala. »Tožilstvo ne oporeka njegovi strokovnosti na področju kemije,« je dejala. A Libanonec se je na zatožni klopi znašel zaradi obtožbe, zaradi katere mu preti od 15 do 30 let zapora, saj se napeljevalec k umoru kaznuje enako kot morilec. Glede Rašidovega skrivnega snemanja pogovora z Michelom pa je predstavnica organov pregona storilcev kaznivih dejanj prepričana, da je bilo to »zaradi varstva pravice osebne varnosti oškodovanca nedvomno dopustno«.

Stephan ostaja v priporu zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, pravosodna policista pa sta ga včeraj osvobodila lisic šele na zahtevo sodnice. Varnostna ocena in navodila nadrejenih naj bi namreč bila, da mora biti kemik, ki se je leta 2001 preselil v Slovenijo, leta 2010 pa mu je tedanji direktor KI dr. Janko Jamnik izročil krivdno odpoved delovnega razmerja, na sodniji ves čas vklenjen. Stephan je bil sprva tudi v krogu osumljencev za Jamnikov umor.