Skupna škoda oškodovanih v spletnih goljufijah znaša 3,5 milijona evrov

Na Policijski upravi (PU) Maribor so znova opozorili pred spletnimi zlorabami. V zadnjem času namreč opažajo porast spletnih zlorab, pri katerih žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku tujcem zaupajo dostop do svoje spletne banke in osebnih podatkov. Namesto hitrega zaslužka žrtvam ostanejo le prazni bančni računi, so zapisali pri PU Maribor. Storilci njihov račun pogosto uporabijo še za izvrševanje drugih kaznivih dejanj. 

Kako poteka prevara? Tujec po mobilnem telefonu običajno pokliče žrtev in jo v polomljeni slovenščini poskuša prepričati, da ima na eni od kriptomenjalnic še nekaj sredstev (od 20.000 do 40.000 evrov) v kriptovalutah. Da bi bila prevara bolj pristna, žrtvam pokažejo kriptoračun, na katerem so shranjena sredstva, ki naj bi jim pripadala. Do tega računa žrtev ne more dostopati.

Policisti pogosto ugotavljajo, da poleg oseb, ki so morda nekdaj trgovale s kriptovalutami, na tovrstne goljufije nasedajo tudi posamezniki, ki s kriptovalutami doslej še niso trgovali, a jih storilcem kljub temu uspe prepričati, da imajo sredstva. 

Goljufi žrtve pogosto prepričajo, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljen dostop, s katerim omogočijo storilcem dostop do naprave, češ da naj bi v nasprotnem primeru izgubili kriptosredstva. Ko storilci pridobijo dostop do njihovih naprav, s tem pridobijo dostop tudi do spletne banke in elektronske pošte. V imenu oškodovancev lahko na različnih kriptomenjalnicah in v spletni banki odprejo račune in z njihovih bančnih računov prenesejo denar.

Goljufi žrtve pogosto prepričajo, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljen dostop, s katerim omogočijo storilcem dostop do naprave. FOTO: Chris Delmas/AFP

Storilci žrtvam nato pogosto svetujejo, da naprav ne uporabljajo (denimo od dvanajst do štiriindvajset ur) ter naj ne obiskujejo spletne banke, saj bo tako transakcija »kriptodenarja« na njihov račun izvedena hitreje. Žal nato žrtve pogoste ugotovijo, da so jim storilci izpraznili bančni račun in ga morda celo izkoristili za krajo denarja z drugih bančnih računov.

Na PU Maribor so v zadnjem mesecu obravnavali šestnajst tovrstnih primerov, kjer so si goljufi na tak način protipravno pridobili za skoraj dvesto tisoč evrov nezakonite premoženjske koristi. Nazadnje so takšno prijavo prejeli včeraj, ko je starejši občan klicatelju zaupal svoje bančne podatke. Prepričali so ga namreč, da mu bodo vrnili pet tisoč evrov, nato pa so mu z bančnega računa odtegnili okrog 1300 evrov. V letu 2023 je bilo v Sloveniji doslej sicer obravnavanih že več kot sto primerov s skupno škodo okoli 3,5 milijona evra.

Policisti zato opozarjajo, da se občani ne oglašajo na neznane telefonske klice iz tujine; gre pa lahko tudi za ponarejene slovenske telefonske številke. Če prejmejo klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, naj nemudoma prekinejo povezavo, na računalnik ali telefon naj ne nameščajo programov za oddaljen dostop, nikomur naj ne dovolijo upravljanja z računalnikom ali telefonom in ne dajejo dostopa do spletne banke.

Ob morebitnem oškodovanju organi pregona svetujejo, da oškodovanci zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in se s prijavo čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter na svojo banko.