Pri kaznivih dejanjih najbolj vzorni v goriški regiji

Ljubljana – Če gledamo po statističnih podatkih pravnomočnih obsodb, so kriminalci pri nas najbolj dejavni v jugovzhodni Sloveniji, saj je bilo lani tam obsojenega 4,3 človeka na tisoč prebivalcev. Najbolj zakone upoštevajo v goriški statistični regiji, saj je bila stopnja obsojencev tam najnižja; 1,4 osebe na tisoč prebivalcev.

Po podatkih statističnega urada je lani obsodilno sodbo slišalo 6036 polnoletnih obtožencev, 220 mladoletnikov ter 37 pravnih oseb. Med polnoletnimi so jih 5376 obsodili na zaporno kazen, a jih je med njimi »popravni izpit« dobilo kar 4039, saj so jih obsodili na pogojno zaporno kazen. Preostali so si prislužili denarne kazni in druge oblike sankcije.

Vpliv izobrazbe na vrsto kaznivega dejanja

Večina polnoletnih obsojencev je imela poklicno ali srednješolsko izobrazbo (3693), sledijo tisti z osnovnošolsko (1746), visokošolsko druge stopnje ali visokošolsko univerzitetno (179), višješolsko ali višjo strokovno (157), brez izobrazbe (95), z visokošolsko prve stopnje ali visokošolsko strokovno (87), nepopolno osnovnošolsko (49) in 30 z doktoratom ali magisterijem po starem sistemu.

Obsojene polnoletne osebe z najvišjo doseženo srednjo stopnjo izobrazbe so bile lani v polovici primerov obsojene zaradi tatvine, goljufije, ponarejanja listin, velike tatvine, grožnje, lahke telesne poškodbe in preprodaje prepovedanih drog.

Pri bolj izobraženih je seznam kaznivih dejanj nekoliko drugačen: v polovici primerov so bili obsojeni zaradi ponarejanja listin, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, goljufije, povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, nevarne vožnje v cestnem prometu, grožnje, tatvine, preprodaje prepovedanih drog in kršitve temeljnih pravic delavcev.

Premoženjski delikti na prvem mestu

Prav posebne razlike med zaposlenimi in brezposelnimi obsojenci glede na vrsto kaznivega dejanja ni bilo zaznati. Medtem ko so bili zaposleni najpogosteje obsojeni zaradi tatvine, goljufije, ponarejanja listin, grožnje, nasilja v družini in nevarne vožnje v cestnem prometu, so se brezposelni na zatožni klopi znašli zaradi tatvine, velike tatvine, goljufije, grožnje, preprodaje prepovedanih drog in ponarejanje listin.

V Sloveniji je bilo pravnomočno obsojene 2,4 osebe na tisoč prebivalcev, med občinami, ki močno izstopajo navzgor, so bile Škocjan (8,7 osebe), Kočevje (8,2 osebe) in Črnomelj (6,1 osebe).

Podatki še kažejo, da so lani poldrugi odstotek manj kazenskih ovadb kot leto prej prejeli na državnih tožilstvih, skupaj 28.198. Več kot polovico (58 odstotkov) so jih zavrgli, v petini primerov so se na tožilstvu odločili za neposredno vložitev obtožnega akta.

V 11 odstotkih primerov so vložili zahtevo za preiskavo, skoraj osem odstotkov obtožnih aktov pa je bilo vloženih po preiskavi. Štiri odstotke primerov so rešili drugače, denimo so jih odstopili drugi državi.