Pravnik, politik, kriminalec in nasilnež?

Ljubljana – Luka Vlaović, ki je pred leti poskušal na zahrbten način umoriti ljubezenskega tekmeca, po napakah tožilstva in sodišč pa je bil obsojen na premilo kazen in kasneje zelo hitro izpuščen iz zapora, se je podal v politiko. Kljub temu očitno še vedno ni opravil z nasilno preteklostjo, tokrat je bil menda nasilen doma.

Čeprav bi lahko iz vabila na sredino predstavitev kandidatov Združene Levice za župana v Ipavčevem kulturnem centru v občini Šentjur, na katerem sta na fotografiji Luka Vlaović in Milena Leskovšek, sklepali, da oba kandidirata za župana Šentjurja, je očitno tudi Vlaović presodil, da se »zaradi nedavne preteklosti«, kot lahko beremo na spletni strani Šentjurskih novic, za županski stolček ne bo potegoval. Skupaj s petimi strankarskimi kolegi bo meril na mesto v občinskem svetu.
 

V postopkih oče in sin

Precej nekdanjih obsojencev ima precejšnje težave z resocializacijo po prihodu na prostost. A diplomirani 30-letni pravnik očitno nima težav s priljubljenostjo v domačem kraju, kjer vsi poznajo tudi njegovega vplivnega očeta, nekdanjega predstojnika travmatološkega oddelka celjske bolnišnice Miodraga Vlaovića, ki se je, tako kot njegov sin, že znašel v kazenskem postopku.

Specializirani tožilci so v začetku avgusta vložili obtožnico proti več zdravnikom, ki so domnevno prejemali podkupnine.

Vlaović je tudi izdal knjigo z naslovom Puščavski zapisi, v katerem opisuje čas, ki ga je preživel za zapahi, knjigo pa je vse poletje predstavljal po slovenskih knjižnicah. Vlaović v zaporu kljub hudim očitkom ni prebil veliko časa, saj so ga predčasno odpustili. Kazen zapora zaradi poskusa uboja je nastopil 4. decembra 2014, pogojno odpuščen pa je bil 31. maja 2016, nam je sporočila Mateja Jazbec, tiskovna predstavnica Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Kmalu po prihodu iz zapora se je torej politično angažiral in postal predsednik Združene levice (ZL-DSD) za območno enoto Šentjur. »O izvolitvi predsednika stranke na lokalni ravni odloča njeno lokalno članstvo. Tudi o primernosti kandidatov in potrjevanju kandidatne liste na lokalni ravni odloča lokalno članstvo s tajnim glasovanjem, v skladu z zakonom. Stranka na državni ravni v takšnem primeru odločitve lokalne organizacije, ki je napovedala udeležbo na volitvah za občinski svet, spoštuje,« na vprašanje o primernosti predsedniške funkcije pojasnjujejo v ZL-DSD.

»V stranki se s preteklostjo članstva nismo obremenjevali, saj to ni v našem načinu dela. Članstvo merimo po delu v stranki, v statutu pa nimamo kriterijev ali pogojev, na podlagi katerih bi lahko vstop novih članov zavrnili,« so pojasnili.
 

Omogočili so mu pogojni odpust, sledile so težave

A pri njem očitno ne gre le za kriminalno preteklost, saj je po naših podatkih hitro po vrnitvi na prostost spet zašel v težave. Predčasni odpust mu je omogočila Odvetniška družba Maček iz Celja, ki ga je zaposlila v svoji pisarni, ki jo vodita zakonca Aleš in Nuša Maček. Vzrok za predčasni odpust je bilo prav delo, a Aleš Maček nam je pojasnil, da so to storili zato, ker je Vlaović poročen z njuno hčerjo, s katero imata majhnega otroka.

A sodeč po njihovih besedah so si s tem, ker so mu omogočili predčasno prostost, nakopali nemalo težav, nazadnje je prišlo celo tako daleč, da sta Nuša in Aleš Maček na celjsko policijo podala prijavo zaradi ogrožanja varnosti in tudi oškodovanja odvetniške družbe.

»Nobenih obtožb ni proti meni, ovadbo pa sta podali osebi, ki sem ju jaz ovadil za kar nekaj dejanj,« nam je že pred časom povedal Vlaović, prepričan, da gre za maščevanje, ker je dal izredno odpoved, zaradi česar naj bi mu začeli groziti in širiti neresnice. »Pričakujem, da bo tožilstvo ovadbo zavrglo,« je dejal. Na vprašanje, ali je poročen z njuno hčerjo, pa je odgovoril: »Ne jaz ne moja žena z njima nimava nobenih stikov.«

A kot smo izvedeli, je zdaj on tisti, ki nima stikov z ženo in otrokom. Po naših neuradnih, a preverjenih informacijah mu je policija zaradi domnevnega nasilja v družini izrekla ukrep prepovedi približevanja ženi in otroku. Nato je 48-urni ukrep policije na 20 dni podaljšal preiskovalni sodnik, ukrep še vedno velja. Tokrat Vlaović zadeve ni hotel komentirati.
 

Soditi bi mu morali za poskus umora, ne uboja

Naj spomnimo, da je imel Vlaović z našim pravosodnim sistemom veliko srečo, ko je priznal, da je oktobra 2013 poskušal ubiti Roka Šibanca, ker je bil zaljubljen v njegovo takratno dekle, s katerim je občasno igral tenis. Šibanca, asistenta, zaposlenega na fakulteti za farmacijo, je najprej kontaktiral pod izmišljenim imenom študentke, da je izvedel, kdaj hodi iz službe domov. Nato ga je pod pretvezo, da potrebuje pomoč (da je bil bolj prepričljiv, si je tudi povil roko), zvabil do bližnje garaže. Tam ga je prosil, naj iz njegovega avta dvigne škatlo, in ga zabodel v hrbet. Šibanc je izgubil tri litre krvi, preživel je le zaradi hitre pomoči.

Vlaović se je odpeljal, po dogodku je poskušal prodati svoj avtomobil, ki ga je tudi očistil, s Šibančevim dekletom pa je še naprej komuniciral, kakor da se ni nič zgodilo. Šele ko so ga dobili, je obžaloval svoje dejanje.



Vlaović je bil obsojen na le štiri leta zapora. Šibanc je bil ves čas sojenja izjemno kritičen do tožilstva, ki je spisalo obtožnico za poskus uboja, in ne umora. Tožilski nadzor je pokazal, da so tožilci res storili napako in bi Vlaovića morali preganjati zaradi poskusa umora, ki se kaznuje z najmanj 15 leti zapora, napako sodišča, ki priznanja ne bi smelo sprejeti, pa so ugotovili vrhovni sodniki.