Policija je lovila denarne mule

Ljubljana – Med 1. septembrom in 30. novembrom je potekala četrta mednarodna operacija poostrenega boja proti denarnim mulam in nezakonitemu ustvarjanju dobičkov v povezavi s pranjem denarja EMMA (The European Money Mule Action). Slovenija je preiskovala 32 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj v skupni višini 2,8 milijona evrov, so sporočili s policije.
Jure Predanič
Kot je pojasnil Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije, je v operaciji sodelovalo doslej največje število držav, in sicer 22, sodelovala pa sta slovenska policija in tožilstvo. EMMA je odgovor Europola in Eurojusta »na nezakonito ustvarjanje dobičkov na škodo finančnih institucij in posameznikov, povezano z računalniško kriminaliteto in pranjem denarja«. Pomemben člen kriminalne verige so denarne mule.
Kot je še dejal Menegalija, je slovenska policija v zadnjem obdobju obravnavala povečano število denarnih mul, torej posameznikov, ki iz tujine na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. »Velikokrat gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (ang. phising) in različne oblike spletnih goljufij, kot so direktorske ali nigerijske goljufije. Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali izvršijo prenakazila na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini. Tovrstna dejanja policija obravnava kot kaznivo dejanja pranja denarja,« je sporočil.
Med operacijo je policija preiskovala 33 zadev »zaradi utemeljitve elementov kaznivih dejanj goljufije, poslovne goljufije, ponarejanja listin in pranja denarja,« je sporočil Menegalija in dodal, da je policiji v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja in slovenskimi bankami uspelo začasno zaustaviti 970.000 evrov nezakonitega denarja. V času preiskave so prijeli dva osumljenca in opravili dve hišni ter dve osebni preiskavi, podali so tudi 22 predlogov za mednarodno pravno pomoč.

Med mulami ni Slovencev

Menegalija je povedal, da so denarne mule v Sloveniji običajno tuji državljani, v zadnjem obdobju pa ni primerov, kjer bi se v tej vlogi pojavljali slovenski državljani. »V preteklosti smo večkrat opozarjali občane, da lahko, če niso pozorni, hitro postanejo denarne mule in s tem sostorilci kaznivega dejanja pranja denarja. Lahko že s posredovanjem številke transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki pod pretvezo, da ponuja dobro plačano delo na domu in hkrati ne zahteva posebnih znanj, v nadaljevanju pa na vaš račun posreduje denar, ki izvira iz kaznivih dejanj,« je povedal. »Občani se morajo zavedati dejstva, da posameznik, ki na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral in mogel vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo take osebe prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti ter s temi dejanji zakrije izvor sredstev, stori kaznivo dejanje pranja denarja,« je dodal.
Z državnega tožilstva so med drugim sporočili, da je problematika razširjenosti organiziranega in finančnega kriminala v povezavi s pranjem denarja v državah članicah EU iz leta v leto bolj aktualna, čeprav Slovenci niso med najbolj ogroženimi. »V zadnjem času se več kot 90 odstotkov vseh goljufivih transakcij zgodi na internetu. Narašča namreč število posameznikov, ki nasedajo ponudbam iz tujine za prenakazila denarnih sredstev prek transakcijskih računov,« opozarjajo. Za izboljšanje stanja na tem področju se bodo v prihodnje na tožilstvu »zavzemali za odpravo številnih ovir pri pregonu in sodni obravnavi v zadevah, povezanih s pranjem denarja, predvsem dokaznih zahtev pri dokazovanju pranja denarja in temeljnih predhodnih kaznivih dejanj.«