Po napadu jo je še vedno strah iti na avtobus

»Za vse si ti kriva, mi je rekel tako hladno. Kot da je vso jezo sveta spravil name,« se je na sodišču spominjala 40-letna oškodovanka dogodka, ki se je zgodil pozimi na avtobusu številka 14 Ljubljanskega potniškega prometa, in ki bi se kaj lahko končal tudi tragično. Zaradi tega sodijo njenemu nekdanjemu partnerju Benjaminu Miheliču.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je namreč začelo sojenje Miheliču zaradi poskusa uboja njegove nekdanje partnerke. Zgodilo se je 5. februarja okoli 6.45, ko je oškodovanka skupaj z drugimi potniki na postaji pri Ljubljanskih mlekarnah vstopila na avtobus, da bi se odpeljala proti centru. V ušesih je imela slušalke, saj je poslušala glasbo, ustavila se je na sredini avtobusa oziroma »pri harmoniki«.

Moški na avtobusu za Bežigradom z nožem napadel znanko

»Gledala sem ljudi, ki so šli mimo mene. Nato se v trenutku obrnem in vidim Benjamina,« se je spominjala. »Presenečena sem bila, ko sem ga videla,« je dejala. V njegovi roki je zagledala nož, ki je bil zavit »v neki beli zadevi« in nekako instinktivno predvidevala, da jo bo zabodel.

»Ne, Benjamin,« mu je odvrnila na očitek, da je ona vsega kriva, in z roko zamahnila proti njemu tako, da mu je nož padel na tla. »To, da me je zabodel, sem spoznala šele nekaj sekund kasneje,« je nadaljevala. Ko se je bližala sprednjemu delu avtobusa, je v predelu trebuha, kamor ji je, tako tožilstvo, Mihelič zapičil nož, začutila nekaj mokrega. Odpela si je bundo in videla, da ima vse krvavo. »Nož, nož je na tleh!« je zakričala ena od potnic, sama pa takoj poklicala reševalce: »Telefon sem morala dati gospodični, saj sem morala pritiskati na svojo rano.«

Med tem je njen nekdanji partner šel proti zadnjemu delu avtobusa. Zdelo se ji je, kot da je želel pobegniti. Obtoženega sta takrat že obvladala dva potnika in ga do prihoda policistov zadržala. Nož je naključni potnik le nekaj trenutkov prej pobral s tal in ga skril pred napadalcem.

Zaradi napada je 40-letnica utrpela vbodno rano v predel trebuha in dobila poškodbe, ki bi jo lahko stale življenja. K sreči se je na koncu vse dobro izteklo. Vsaj kar se celjenja telesnih ran tiče. »Strah me je iti na avtobus. Ves čas gledam naokoli, pa tudi, kdo je na avtobusni postaji. Psihično se še postavljam na noge.«

Največja napaka v življenju

Mihelič, je pojasnil sodnici Tini Lesar, je z oškodovanko, s katero takrat že tri mesece nista bila par, nazadnje govoril po telefonu en dan pred dogodkom. Bila je nedelja. Takrat je moral spiti »od deset do petnajst pirov«. Opogumljala ga je, da naj končno preneha s pitjem alkohola, naj pri tem vztraja in da mu bo stala ob strani. Izmenjala sta si še nekaj sporočil, okoli sedmih zvečer pa »me je zmanjkalo«.

Zjutraj, ko je vstal, je spet postal ves obupan, saj izgube bivše partnerke ni mogel preboleti. Ves čas je imel v mislih le to, da bi jo videl: »Takrat sem naredil največjo napako v svojem življenju, da sem vzel nož in šel.« Nož je zavil »v neko krpo ali papir« in ga ves čas držal v roki Tudi, ko se je s taksijem peljal do omenjene avtobusne postaje. Tam je okoli pet minut hodil naokoli, dokler se ni prikazala oškodovanka. A se je skril, da ga sploh ni opazila.

Mihelič se je na sodišču oškodovanki opravičil za vse, kar ji je s svojim dejanjem povzročil: »Nisem hotel tega narediti in ti škodovati na tak način. Želel sem, da bi mi dala samo še eno zadnjo priložnost, da bi bila skupaj. Veš, da sem te tako pogrešal, nisem mogel z življenjem naprej. Ni šlo. In naredil sem največjo neumnost, ki jo bom ves čas obžaloval.« Zatrdil je še, da tega dejanja ni načrtoval. Torej, da bi ji vzel življenje. V življenju nikoli ni bil agresiven ali nasilen do koga, še posebej ne do žensk. Bivšo je hkrati opisal kot zelo srčno osebo: »Ti si edina, ki si mi pomagala v življenju. Edina od vseh punc. Za vse sem ti hvaležen.«

Še danes ne ve, česa bi lahko bila kriva

Da se ga nikoli v času, ko sta bila skupaj, to je bilo od aprila 2022 do novembra 2023, ni bala, je potrdila tudi oškodovanka. Pri čemer pa še danes ne ve, česa bi lahko bila sploh kriva. Se je pa spominjala, kako je obtoženi občasno zelo rad globoko pogledal v kozarec in da ji je takrat rekel, da »sem dosadna, da naj se enkrat že poberem, da mu je žal, da sva skupaj«.

Naslednjega dne pa se ji je opravičil, a da z njim tega, zakaj, ko se ga napije, postane tako žaljiv do nje, nikoli ni mogla razčistiti. Od napadalca za zdaj zahteva 200 evrov (za poškodovana oblačila). Je pa že napovedala, da bo med postopkom svoj premoženjskopravni zahtevek razširila iz naslova nepremoženjske škode.