Po 20 letih čaka na že deseto sodbo

Ljubljana – Tudi po dveh desetletjih zgodba Semičana Zemirja Begića, ki je konec prejšnjega stoletja zaoral ledino, ko je začel variti konopljino pivo mery jane, a je na koncu ostal celo brez hiše, ni dobila sodnega epiloga, čeprav so sodišča doslej spisala devet sodb. Višje sodišče je nazadnje v že tretji sodbi pritrdilo okrožnemu, da Semičanu pripadata odškodnina in renta zaradi nerazumnega in nezakonitega ravnanja državnih organov. A je zajeten spis znova na vrhovnem sodišču, tokrat že tretjič.

Begić toži državo zaradi propadlega posla pred 20 leti za škodo, nastalo na podlagi inšpekcijskega ukrepa prepovedi proizvodnje pijač iz kanabisa. Pivo iz hmelja z izvlečkom navadne konoplje je začel variti že davnega leta 1998, po obisku zdravstvene inšpektorice pa je moral proizvodnjo in prodajo ustaviti zaradi suma, da pijača vsebuje za zdravje škodljive kanabinoidne snovi, domnevno ni ustrezala niti predpisom, ki veljajo za živila v prometu.

Semičan je po zaprtju pivovarne z devetimi zaposlenimi začel bíti papirnato vojno z ministrstvom za zdravje. Dvakrat mu je pritrdilo upravno sodišče, a brez uspeha, šele ko je v njegovo korist odločilo vrhovno sodišče, je ministrstvo odločanje vrnilo inšpektoratu, ta pa je po šestih letih, junija 2004, ustavil postopek inšpekcijskega nadzora, prav tako je bil ustavljen postopek o prekršku proti Begiću oziroma njegovi družbi Izbor.

Sodba na sodbo ...

Od države zaradi po njegovem prepričanju nezakonitega ravnanja inšpekcijskih organov zahteva 9,58 milijona evrov odškodnine (za izgubo zaslužka, prikrajšanje pri nezmožnosti uporabe blagovne znamke, izgubo hiše in drugih objektov ...) in 63.428 evrov mesečne rente. Sodišča so doslej spisala že devet sodb: dvakrat je okrožno sodišče ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku, trikrat je o zadevi odločalo višje sodišče, dvakrat vrhovno in prav tolikokrat ustavno. Okrožno sodišče je dvakrat ugotovilo odškodninsko odgovornost države, a je višje sodišče sodbo prvič razveljavilo, marca 2011 pa popolnoma spremenilo in presodilo v korist države. Menilo je, da mu inšpekcija ni prepovedala proizvajati in prodajati pijače mery jane, ker naj bi vsebovala kanabinoidne komponente, ampak ker ni imela opravljenega testa živil pred izročitvijo v promet in ustreznosti skladno s predpisi o zdravstveni neoporečnosti. Taki odločitvi je pritrdilo vrhovno sodišče, ko je decembra 2013 zavrnilo Begićevo revizijo.

Pravica do odškodnine

Begiću je prisluhnilo ustavno sodišče in primer vrnilo v ponovno presojo vrhovnim sodnikom, a ti tudi z upoštevanjem dopolnitve revizije niso spremenili mnenja. Vendar je ustavno sodišče novembra lani ugotovilo, da sta tako višje kakor vrhovno sodišče nesojenemu pridelovalcu konopljinega piva kršili ustavno pravico do povračila odškodnine, ko sta sprejeli stališče, da inšpekcijska odločba, ki v izreku zgolj ponavlja tisto ravnanje, ki je prepovedano po zakonu (to je, da je »prepovedano dodajanje kanabinoidnih substanc«), ne more biti nezakonita in zato tudi ne protipravna, zaradi česar ne more biti odškodninske odgovornosti države. Sprejetje takega stališča bi pomenilo, da so inšpekcijski in drugi upravni organi zavarovani pred očitkom nezakonitosti in protipravnosti glede morebitne odškodninske odgovornosti, brž ko je v izreku odločbe zgolj ponovljeno besedilo zakona.

Zato je razveljavilo obe sodbi in spis vrnili v novo presojo višjim sodnikom. Ti so tokrat, v tretje, potrdili za tožnika ugodno vmesno sodbo okrožnega sodišča, pri odločitvi pa so se oprli na odločitev ustavnega sodišča.

»Zavlačevanje«

A država vztraja, da Begiću škoda ni mogla nastati, ker ni bil nikoli registriran za izdelavo napitka iz hmelja in konoplje. Višje sodišče je tako stališče državnega odvetništva razumelo kot manever, prilagojen za potrebe pravde, prav tako ni pritrdilo državi, da je Semičan soprispeval k nastanku škode, češ da je začel opravljati dejavnost, še preden je imel zanjo vsa potrebna dovoljenja. Res ni razpolagal s slovenskimi analizami zdravstvene neoporečnosti surovine ekstrakta konoplje, vendar bi z dosledno in pravilno izpeljanim inšpekcijskim postopkom imel možnost to pridobiti. Dejstvo, da v začetku ni imel vseh potrebnih analiz, bo tako mogoče upoštevati v okviru obsega škode, saj država ne odgovarja na tisti zastoj proizvodnje in s tem povezano škodo, nastalo pred izdajo inšpekcijske odločbe 22. novembra 1998, poudarja višje sodišče.

A je vprašanje, kdaj bo sodišče sploh začelo odločati o višini odškodnine, saj je spis ponovno romal na vrhovno sodišče, kamor je državno odvetništvo vložilo revizijo. »Žalosten sem nad izrabo procesnih možnosti močnejše stranke nasproti šibkejši. Državno odvetništvo ponovno vlaga izredno pravno sredstvo in spet zavlačuje odločitev,« vložitev revizije komentira Begićev pooblaščenec odvetnik Borut Škerlj. Kot pravi, država igra na karto utrujanja šibkejše stranke, saj se postopek vleče že 20 let.