V nadaljevanju preberite:

Turk je o Pirjevcu pred dobrim desetletjem med drugim zapisal, da je »stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno od svojih del in ga suvereno podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil 'pravilnost fašistične raznarodovalne politike'.«

Pirjevec je proti izrednemu profesorju na ljubljanski filozofski fakulteti vložil tako zasebno kazensko kakor civilno tožbo, z obema se je ukvarjalo tudi ustavno sodišče. To je aprila lani, ko je odločalo o pritožbi zoper pravnomočno kazensko oprostilno sodbo za Turka, razsodilo, da je bil zapis do Pirjevca žaljiv in da je že iz naslova in sobesedila ter celotnega konteksta očitno, da je zaničevalen ton ne samo razviden, temveč tudi prevladujoč.