»Niti pomislila ne bi, da je to storil Anže«

Celje – Anže Jelen je edini iz sedmerice, ki krivde za brutalne rope na Celjskem ni priznal. Vztraja, da z ropi ni imel popolnoma nič, da pa je dvakrat prodal zlato. Ostali člani kriminalne združbe so ob svojem priznanju krivde povedali, da je bil prav Jelen glavni organizator. Zdaj večina svoje besede zanika, le dva še vedno opisujeta Jelena kot glavnega. Včeraj smo poslušali, da ni človek, ki bi bil sposoben česa takega.

»Prepričan sem, da moj brat ni vodja kriminalne združbe in da ni bil vpleten v rope. Sploh ga ne vidim kot takega,« je svoje pričanje pred okrožno sodnico Mojco Turinek začel Jelenov brat Nejc. Na sodničino vprašanje, zakaj so ostali člani kriminalne združbe povedali, da je bil prav on glavni organizator, pa je bil jasen: »Vsi ti so se že prej poznali in so se obrnili proti njemu. Da bi sebe rešili, so njega obremenili.«

Nejc Jelen je dejal, da je bil Anže v času enega od ropov ves večer z njim. Včeraj se sicer datuma, kdaj točno naj bi to bilo, ni več spomnil. Nejc je delal pri eni od kasneje oropanih družin, vendar je včeraj poudaril, da Anže v tisti hiši nikoli v življenju ni bil: »Poznal je le njihove poslovne prostore.«
 

Zabava pred praznikom?

Da je bil skupaj z Anžetom, je potrdil tudi Antonio Štruc. Kdaj natančno je bilo to, se ni spomnil, je pa pripomnil: »Vem, da sva bila v baru na Polzeli. Ko so me prvič zaslišali, sem se več spomnil. Zdaj je od tega že zelo daleč.« V preiskavi je sicer povedal, da je bil naslednji dan prost, »sicer ga mama tako ali tako ne bi pustila«.

Zadnji rop je kriminalna združba izpeljala v Veliki Pirešici na predvečer slovenskega kulturnega praznika. V hiši so bili trije otroci, Denis Mihalić, že obsojen, je v njej tudi streljal. Da sta bila z Anžetom pri Denisu Mihaliću doma v Krtini prav 7. februarja zvečer, je povedalo nekdanje Anžetovo dekle Almira Zornić v preiskavi. Kako je vedela, da je bilo točno 7. februarja, je pojasnila včeraj: »Odvetnik me je vprašal, ali imam kakšen dokaz, kje sva bila z Anžetom takrat, pa sem mu pokazala SMS, ki sem ga poslala mami, kje sva.«

Danes tega sporočila nima več, ker je zamenjala telefon, zakaj ga ni pokazala preiskovalni sodnici, pa ne ve. Spomnila se je, da je Anže enkrat peljal v Ljubljano prodat zlato, ampak ne ve, kje je zlato dobil, vprašala pa ga ni. Večine podrobnosti se ni več spomnila, rekla je, da hoče to pustiti za sabo, nato pa še dodala: »Nikoli ne bi niti pomislila, da bi Anže karkoli takega naredil, ker je v redu fant. Ko so ga prišli iskat, sem bila čisto šokirana.«
 

Danes preverja izvor

Anžeta Jelena se je spomnil Anton Veber, ki se ukvarja s topljenjem in čiščenjem zlata: »Dokler nisem bil vabljen na sodišče, nisem vedel, da mu je tako ime.« K njemu je dvakrat prinesel nakit, nikoli pa ni zahteval potrdil, čigavo je zlato: »Mehanik tudi ne vpraša, ali je avto ukraden, ampak kaj je treba popraviti. Zlata ne prodajam in tudi ne kupujem. Vendar zdaj zahtevam potrdila. Za pretopitev sto gramov zlata dobim 25 evrov. To pa ni toliko vredno, da bom potem zaradi tega po sodiščih hodil.«

Da je bil Anže Jelen v eni izmed hiš, ki so se je kasneje lotili roparji, je včeraj potrdil Dejan Šimić: »Selila sva neko sedežno.« Tja sta prišla s posredovanjem nekoga drugega, ki je za oškodovanko prodajal cvetlična korita. Da se zanima za cvetlična korita, je bil stavek, ki ga je izreklo mladoletno Mihalićevo dekle, da je roparje spravilo v hišo. Šimić je zatrdil, da se z Jelenom o postopkih na sodišču ni nič pogovarjal, da pa mu je Jelen že ob obisku policije v preiskavi zatrdil, da o ropih ne ve nič.