Upokojeni nevrokirurg Vinko Dolenc se že leta na vse pretege trudi izpodbiti pravnomočno sodbo izraelskega sodišča, po kateri mora izraelskemu bolniku zaradi invalidnosti plačati milijonsko odškodnino. Potem ko je izčrpal vsa redna in izredna pravna sredstva pri nas, se je obrnil še na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). To je včeraj razglasilo sodbo in ugotovilo, da mu je bila v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja.

Sklenilo je, da je primerno zadoščenje za nepremoženjsko škodo 9600 evrov (Dolenc je sicer za ta del škode zahteval pol milijona evrov) ter še 6000 evrov za sodne stroške in stroške odvetniškega zastopanja. A to najbrž ni vse, kar bo morala država plačati Dolencu, saj je ESČP odločilo tudi, da vprašanje o premoženjski škodi še ni pripravljeno za odločanje in ga je pridržalo za poznejši datum.

ESČP je zlasti ugotovilo, da se slovenska sodišča, preden so priznala izraelske sodbe, ki so Dolenčevemu pacientu dodelile več kot dva milijona evrov, niso ustrezno prepričala, da je bilo sojenje v Izraelu pošteno. Šlo je predvsem za vprašanja v zvezi z zbiranjem dokazov, saj sodišče v Izraelu ni zaslišalo ključnih prič, kot so bolnišnično osebje in slovenski pravni izvedenec, njihove izjave pa je izločilo iz spisa.

Priznanje izraelskih sodb

Spomnimo, da je sodišče v Tel Avivu Elijahu Mesiki leta 2006 leta prisodilo za slovenske razmere vrtoglavo odškodnino v višini dobrih 11 milijonov izraelskih novih šeklov oziroma 235.000 evrov za nepremoženjsko in 2,39 milijona evrov za premoženjsko škodo, ker je po operaciji možganskega tumorja maja 1992 v ljubljanskem kliničnem centru ostal trajni invalid. Izraelska sodnica je Dolenca v sodbi tudi okrcala, da se je izogibal sojenju v Izraelu oziroma ga zavlačeval; to ga je na koncu stalo sodbe v odsotnosti in večmilijonske odškodnine (skupaj z obrestmi in s stroški naj bi odškodnina narasla vsaj na 3,4 milijona evrov, po nekaterih izračunih celo deset milijonov).

ESČP je ugotovilo, da se slovenska sodišča niso ustrezno prepričala, da je bilo sojenje v Izraelu pošteno. FOTO:  dokumentacija Dela

Dolenc je priznanju izraelskih sodb v Sloveniji ugovarjal, a ga je leta 2012 zavrnilo najprej ljubljansko okrožno, maja 2013 pa še vrhovno sodišče. Po pravnomočnosti priznanja izraelskih sodb je Mesika v Sloveniji začel izvršilne postopke, tako da so Dolencu do končne odločitve ustavnega sodišča trgali denar z bančnega računa.

Potem ko je ustavno sodišče marca 2016 razveljavilo vse odločbe rednih sodišč, češ da so Dolencu kršila procesna jamstva ustavnega člena o enakem varstvu pravic, je okrožno sodišče odločalo ponovno in novembra 2017 zavrnilo predlog za priznanje izraelskih sodb, češ da niso izpolnjeni vsi pogoji za priznanje.

Menilo je, da ni podana vzajemnost priznavanja tujih sodnih odločb z Izraelom, v delu, ki se nanaša na odškodnino za premoženjsko škodo, pa da je podan tudi pridržek javnega reda. A je vrhovno sodišče to odločitev spremenilo in priznalo veljavnost izraelskih sodb, saj je za razliko od prvostopenjskega sodišča menilo, da so navedbe in dokazni predlogi, ki jih je Dolenc glede pridržka vzajemnosti (ne pa tudi glede pridržka javnega reda) prvič podal šele v ponovljenem postopku, prepozne.

Še premoženjska škoda

Dolenc je znova poskusil na ustavnem sodišču, vendar to njegove ustavne pritožbe v drugo sploh ni sprejelo v obravnavo, z utemeljitvijo, da ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje Dolenc. Izraelski tožnik je nadaljeval z uresničevanjem sodb in sprožil izvršilni postopek, tako da so Dolencu vsak mesec trgali določeni znesek od pokojnine in drugih prejemkov.

Kot Dolenc navaja v pritožbi ESČP, vloženi pred dvema letoma (zahteval je plačilo v skupni višini 3,9 milijona evrov), naj bi ostal brez okoli 300 tisočakov, pri čemer trdi, da od slovenskih organov ni mogel dobiti natančnih informacij o zneskih, ki so mu jih trgali, zato je treba šteti, da njegova premoženjska škoda po izračunih vlade po priznanju izraelskih sodb znaša skupno najmanj 3,4 milijona evrov. Glede na to je ESČP odločilo, da vprašanje premoženjske škode še ni pripravljeno za odločanje in ga je pridržalo za poznejši datum, sprti strani pa pozvalo, da v šestih mesecih od datuma, ko sodba postane pravnomočna, predložijo svoja pisna stališča in sodišče obvestijo, če sta morebiti sklenili dogovor. V nasprotnem bo odločilo sodišče.

Državno odvetništvo na našo prošnjo za komentar sodbe ESČP odgovarja, da zadevo še proučujejo.