Nekdanji komandir pravnomočno opran očitkov

Slovenj Gradec – Nekdanji komandir dravograjske policijske postaje Bogdan Brezovnik je pravnomočno opran očitkov, da je pred petimi leti zagrešil kaznivo dejanje nezakonitega posredovanja. Brezovnik, ki je zaradi afere ostal brez službe, izredno odpoved zdaj izpodbija na vrhovnem sodišču.

Brezovnika je obtožni predlog bremenil, da je 1. junija 2013 po telefonu poklical patruljo dravograjske policijske postaje oziroma policista, ki je z laserskim merilnikom hitrosti izmeril prekoračitev hitrosti vozila, ki ga je vozil Brezovnikov znanec Rahim Grabus. Dežurno patruljo je na službeni telefon poklical kar dvakrat v času, ko je obravnavala njegovega znanca, od policista pa naj bi zahteval, naj voznika ne kaznuje za prehitro vožnjo, ampak mu izreče le opozorilo, čeprav da je vedel, da za izrek opozorila niso podani pogoji po zakonu o prekrških, je prepričano tožilstvo, ki mu je očitalo kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje.



A slovenjgraško okrajno sodišče je nekdanjega komandirja dravograjske policijske postaje, ki so ga v policiji oziroma na ministrstvu za notranje zadeve aprila 2015 odslovili zaradi očitkov o domnevnih kaznivih dejanjih, oprostilo. Posebni oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri specializiranem državnem tožilstvu se je pritožil zoper oprostilni del sodbe (zaradi spremembe kazenskega zakonika je tožilstvo še pred tem umaknilo del obtožbe, in sicer očitek o treh kaznivih dejanjih zlorabe uradnega položaja, zato je sodišče v tem delu izdalo zavrnilno sodbo), a so mariborski višji sodniki pritožbo zavrnili kot neutemeljeno.

Oprostilna sodba utemeljena

Tožilstvo je tudi v pritožbi vztrajalo pri stališču, da bi moralo primer obravnavati okrožno in ne okrajno sodišče glede na zagroženo zaporno kazen. Vendar so višji sodniki ugotovili, da je zadevo obravnavano pristojno sodišče glede na zagroženo kazen do treh let zapora oziroma zakon, ki ga je treba uporabiti pri presoji tega primera.

Prav tako so višji sodniki menili, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in zanesljivo ugotovilo, da ni dovolj dokazov, na podlagi kateri bi lahko z vso gotovostjo, potrebno za obsodilno sodbo, Brezovnika spoznali za krivega. Odločilno je namreč, ali je Brezovnik vedel, da je bila prekoračitev hitrosti (več kot 20 kilometrov na uro) tako visoka, da ni bilo pogojev za izrek opozorila. Grabus je kot priča izpovedal, da je Brezovnika poklical po tistem, ko sta ga policista ustavila in mu povedala, da je vozil prehitro, in ko je že opravil test alkoholiziranosti, poklical pa ga je, ker se je postopek dolgo zavlekel, ne pa zato, da bi mu Brezovnik pomagal, ker ve, da mu ne more pomagati. Brezovnikov zagovornik odvetnik Miha Kozinc je med postopkom poudaril, da je prepričan, da se je njegov varovanec znašel v kazenskem postopku zgolj zaradi osebnega maščevanja enega policista, ki mu ni odobril premestitve na operativno-komunikacijski center v Celju, ta pa je iz užaljenosti zapisal seznam govoric s postaje in jih odnesel nadrejenim.

Sodišče je glede na izpovedi policista in Grabusa ugotovilo, da Brezovnik ni vedel, ne koliko prehitro je Grabus vozil ne koliko alkohola je imel v krvi, zato je utemeljeno zaključilo, da obstaja dvom o naklepnosti njegovega posredovanja glede na očitek v obtožbi, in ga je v dvomu oprostilo. Da zakon namesto uvedbe postopka o prekršku za konkretno prekoračitev hitrosti dopušča tudi izrek opozorila, je ne nazadnje potrdil tudi sam policist. Če bi imel takratni komandir naklep vplivati na svojega podrejenega kolega, bi nanj pritiskal, ravnal pa je ravno nasprotno in mu prepustil postopanje v zadevi, je poudarilo višje sodišče in dodalo, da je oprostilna sodba povsem utemeljena.

Nad izredno odpoved 
z revizijo

Brezovniku je konec marca 2015 vodstvo policije najprej prepovedalo opravljanje dela in zoper njega začelo postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Brezovnik, ki vse očitke zavrača, je izredno odpoved izpodbijal na delovnem sodišču, a je to njegov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bila odpoved povsem zakonita. Brezovnik ni bil uspešen niti s pritožbo na višjem delovnem sodišču, zato odpoved zdaj izpodbija z revizijo na vrhovnem sodišču.