Na veliko gojili konopljo, odgovarjali ne bodo

Novo mesto – V začetku leta 2012 so na Dolenjskem, v Praprečah pri Šentjerneju, policisti in kriminalisti odkrili ogromen nasad konoplje. V dveh stavbah, hiši in hlevu, kjer so nekoč redili govedo, se je bohotilo več tisoč sadik te prepovedane rastline in omenjeni nasad še danes velja za največjega odkritega na Slovenskem. A sodnega epiloga v tej zadevi ne bo.

V teh dneh je sodišče ustavilo postopek, saj se je pokazalo, da je bila hišna preiskava opravljena nezakonito. Organi pregona so padli na že znanih procesnih napakah: odredba za hišno preiskavo ni ustrezala zahtevanim standardom utemeljenih razlogov za sum.

Ko so torej tistega 5. januarja preiskovalci vstopili v hišo in hlev na robu dolenjske vasice, so v šestih prostorih našteli kar 4423 sadik konoplje, našli pa so še devet kilogramov posušene konoplje. Hkrati so ugotovili, da je šlo zaradi intenzivnega kmetovanja mimo števca vsaj za 14.500 evrov elektrike, v garaži pa so odkrili še ukraden avto BMW 320 D in dve ukradeni registrski tablici. Organi pregona so imeli v rokah kar nekaj obremenilnih dokazov, tudi biološke sledi, odkrite v obeh stavbah na različnih predmetih, ki so jih uporabljali za gojenje konoplje, pa lističe z navodili in seznamom opravil ter zelo pestro komunikacijo po telefonih.

Obtožba zoper četverico

Dejanj so bili obtoženi štirje Dolenjci: Drago Pavlič, Gašper Cajner, Alen Murn in Iztok Derganc. Predobravnavni naroki so se na novomeškem sodišču zvrstili konec leta 2016, eden od obtoženih namreč kar nekaj časa ni bil dosegljiv, a na sodišču krivde nihče ni priznal, čeprav je tožilec Igor Vertuš za zadnje tri že predlagal kazni v primeru priznanja. Za Alena Murna, ki je bil na večletno zaporno kazen obsojen že zaradi napeljevanja k umoru novomeške davčne inšpektorice, je predlagal tri leta in štiri mesece zapora. Za Gašperja Cajnerja, nekdanjega evropskega profesionalnega prvaka v tajskem boksu, tri leta zapora, prav toliko za Iztoka Derganca. Kakšno kazen bi si z morebitnim priznanjem prislužil Pavlič, nismo slišali, saj je Pavlič, solastnik kmetije, že pred predlogom tožilstva trdil, da ni kriv, predložil pa je najemno pogodbo, da je dajal prostore v najem in s konopljo ni imel nič.

Predlog za izločitev dokazov

So pa zagovorniki vseh štirih odvetniki Adam Molan, Peter Žnidaršič, Dejan Markovič in Igor Smolej opozorili na nezakonito pridobljene dokaze in dejstvo, da je bila odredba za hišno preiskavo pomanjkljiva, spisana v naglici, policisti pa da so poskušali nekatere svoje aktivnosti izvajati v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku. Ko je predlog za izločitev dokazov tehtala novomeška okrožna sodnica Mojca Hode, se je pri tem gotovo opirala na odločbo ustavnega sodišča, ki je močno zaostrila pogoje za izdajo odredbe za hišno preiskavo, ki mora podati dokazno oceno, ali so doseženi standardi utemeljenih razlogov za sum, pa tudi oceno verjetnosti, da se bo pri hišni preiskavi našlo predmete, povezane s kaznivimi dejanji, vse za to, da so varovane človekove pravice, ki so opredeljene tako v ustavi kot evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Prvostopenjsko sodišče je najprej sprejelo sklep, da je bila hišna preiskava res opravljena nezakonito. Na tak sklep se je novomeško tožilstvo pritožilo, a je višje sodišče pritrdilo odločitvi prvostopenjskega sodišča, kar pomeni, da je treba iz spisa izločiti vse dokaze, pridobljene v hišni preiskavi. Tožilstvo je zato obtožbo zoper vse štiri umaknilo, sodišče pa je postopek ustavilo.

Vsi stroški postopka bremenijo proračun. Sodišče je kljub temu, da je ustavilo postopek, zaseglo drogo in vse pripomočke za gojenje, ker pa je bila hišna preiskava nezakonita, lahko pričakujemo tožbo proti državi.