Večina žrtev v motorističnih prometnih nesrečah je moških

Včeraj malo po 17. uri se je zgodila nova huda motoristična prometna nesreča na regionalni cesti med Malim Mraševem in Kostanjevico na Krki. Nesrečo je povzročila 60-letna voznica osebnega avtomobila, ki je z regionalne ceste zavijala levo proti dovozu do stanovanjske hiše.

»Ko je zapeljala na levo smerno vozišče, je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 32-letni motorist. Po silovitem čelnem trčenju je motorist hudo poškodovan obležal na travniku več kot 70 metrov od mesta trčenja. Reševalci so ga oskrbeli in odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za posebno hude telesne poškodbe,« je povedala Alenka Drenik, tiskovna predstavnica PU Novo mesto. Po njenih besedah policisti okoliščine nesreče še preiskujejo in bodo zoper povzročiteljico na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu.
 

Moški motoristi

Motoristov je na naših cestah sicer vedno več, po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) se je število registriranih enoslednih motornih vozil v zadnjem 10-letnem obdobju povečalo z 86.826 na 127.272. V minulih dveh letih je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih motornih vozil, vsi, razen ene mopedistke, so bili moški. »Delež od vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč je narasel z 22,5 odstotkov v 2019 na 27,5 odstotkov v 2020. Skoraj tri četrtine, 73 odstotkov voznikov enoslednih motornih vozil, je v letu 2020 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo, enako je tudi petletno povprečje. V obdobju zadnjih 5 let je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini med 35. in 44. letom. Za posledicami teh prometnih nesreč je umrlo največ, 21 udeležencev,« še pojasnjujejo na AVP.



Kot glavna vzroka za nastanek prometne nesreče p podatkih AVP še vedno izstopata neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. »Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto tudi povezana, je v zadnjih petih letih umrlo 78 udeležencev oziroma 82 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil,« še pojasnjujejo, in dodajajo, da so v obdobju zadnjih 5 let vozniki enoslednih motornih vozil z vozniškim stažem do 5 let povzročili največ prometnih nesreč (29 odstotkov), za katere je znano, ali so imeli vozniško dovoljenje. Alkohol je v letu 2020 botroval 12 smrtnim žrtvam, največ v zadnjem petletnem obdobju, med njimi je bilo kar 10 povzročiteljev.
 

Preventivna akcija

Ob začetku motoristične sezone se prihajajoči ponedeljek začenja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil. Policisti so v letu 2020 ugotovili 7797 kršitev, v letu 2019 pa 7138 kršitev cestno-prometnih predpisov, zato bodo v času nacionalne preventivne akcije predvsem na cestnih relacijah, ki jih motoristi pogosto uporabljajo za vožnjo, izvajali nadzor ob rednem delu.

Ob zaprtju države z namenom zajezitve epidemije pristojni pozivajo tudi k doslednemu spoštovanju odlokov. »Če morajo na nujno pot, naj motoristi in mopedisti v prometu ravnajo samozaščitno, naj ne precenjujejo svojih motorističnih izkušenj in ne podcenjujejo razmer na vozišču. Ostale voznike motornih vozil pozivajo k dodatni pozornosti na cesti, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši udeleženci v prometu,« poudarjajo.

Luka Uršič, reševalec na motorju Reševalne postaje Ljubljana, je ob te priložnosti povedal, da je prednost motorja, da so reševalci hitro na kraju nesreče. »A pomlad tudi za nas prinaša dodaten izziv, saj vozniki niso vajeni motoristov – tudi reševalcev na motorju ne. Od jeseni pozabijo, da sirena lahko pomeni tudi motor na nujni vožnji. Čeprav sem motorist že dolgo in četrto leto reševalec na motorju, so treningi varne vožnje ob začetku sezone skorajda nuja. Reševalci opravimo dva ali tri, kjer obnovimo tehnike zaviranja, pregleda na cesti. Pri svojem delu pri poškodovanih motoristih najpogosteje oskrbujemo poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, medenice, stegnenice. Lahko pride tudi do odtrganih udov, večjih krvavitev. Videli smo že preveč hudih nesreč z večjimi krvavitvami in težkimi poškodbami, zato si želimo, da so motoristi res dobro pripravljeni na novo sezono in pri vožnji skrajno previdni,« je povedal.

»Policisti smo skupaj z drugimi ekipami za reševanje pogosto tisti, ki prvi pridemo na kraj prometnih nesreč. Nesreče motoristov so za nas, ki opravljamo delo na motorju, še posebej stresne. Razumemo naše poslanstvo, da skrbimo za varnost vseh udeležencev v prometu in da bi bilo nesreč, sploh s hudimi posledicami, čim manj. Vsi se moramo zavedati, da za varnost največ lahko naredimo sami. Z odgovorno vožnjo, upoštevanjem vseh predpisov in s tem da smo na cesti vselej zbrani, previdni in posebej pazljivi. Poleg ustrezne priprave na sezono je to ključno za našo varnost. Vsi se moramo zavedati, da s prehitro ali kakšno drugo nevarno vožnjo lahko hitro pride do posledic, ki si jih ne želi nihče,« pa opozarjata Grega Hacin in Mitja Sušnik, policista – motorista inštruktorja na Postaji prometne policije Ljubljana