Na sinagogo v Mariboru nepridipravi zapisali sovražne zapise

Policija je ugotovila, da je po nestrokovni oceni nastala škoda v višini 1500 evrov. Direktor sinagoge se je odzval, da jih vandalizem in sovraštvo žalostita.

Galerija

FOTO: Sinagoga Maribor/Facebook

R. I.

13. 1. 2025 | 12:46

13. 1. 2025 | 16:38

5:32

A+A-

Z mariborske policijske uprave so sporočili, da so bili včeraj obveščeni o sovražnih zapisih na eni izmed stavb v Mariboru, in sicer gre za stavbo na območju Židovske ulice v Mariboru: za Sinagogo Maribor.

V zvezi z dogodkom policija zbira obvestila zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj, in sicer javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti in poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti.

Policija si je kraj dejanja ogledala in ocenila, da je nastala škoda v višini 1500 evrov.

Kot je na facebooku zapisal Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor, so bili Judje v slovenski zgodovini vedno samo maloštevilna manjšina. Zato je izjemno, da se je v Mariboru ohranila srednjeveška sinagoga, saj ni veliko takšnih evropskih mest. »To izjemnost potrjuje leta 2015 mariborski sinagogi podeljen naziv kulturnega spomenika državnega pomena. V obnovljeni zgradbi srednjeveške sinagoge deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, sicer najmanjša javna kulturna ustanova v Sloveniji.«

Kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je posebnega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje z zaporom do petih let.

Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskemu stanju, izobrazbi, družbenemu položaju, političnemu ali drugemu prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let, so že zapisali na policiji.

Vandalizem in sovraštvo jih izjemno žalostita

»Kakšno je naše delovanje, za katere vrednote se zavzemamo, s kom sodelujemo, kdo nas financira in kdo smo, ni razvidno samo na naših spletnih straneh, temveč tudi v naših številnih knjigah, člankih, razstavah, predavanjih, filmih in intervjujih, ki so v večini dostopni na internetu. Zato nas zelo žalosti, da je bila zgradba mariborske sinagoge ponovno tarča vandalizma ter izražanja za Jude žaljivih in grozečih stališč. O dogodku smo obvestili policijo.«

Kot so dodali, so vsi zaposleni v Sinagogi Maribor Slovenci, zato ne morejo grafitov na zgradbi ocenjevati kot Judje: »Kot Slovenci najostreje zavračamo vsebino grafitov. Spodaj podpisani dodajam še, da resnično močne države niso države, ki imajo letalonosilke, tisoče tankov ali neizčrpne količine denarja. Resnično močne države so države, ki vključujejo vse svoje prebivalce, torej tudi najmanjšo manjšino. Verjamem, da se s tem mnenjem strinja večina prebivalcev Republike Slovenije,« je zapisal Hajdinjak.

Ob vandalizmu na mariborski sinagogi se je oglasila ministrica dr. Asta Vrečko

Sovraštvo v naši družbi nima prostora, je v izjavi zapisala ministrica, za katero so napisi »nizkoten izraz nestrpnosti, poniževanja in zaskrbljujoč odraz naraščajoče netolerantnosti v družbi«. Takšna dejanja sovraštva so nesprejemljiva in jih najostreje obsojam, je dodala.
Odgovornost za strpen in spoštljiv javni diskurz leži po mnenju Vrečkove »tudi na politikih in tistih, ki imajo močnejši glas v družbi«. Varovanje dostojanstva mariborske Sinagoge, javnega zavoda v kulturi, spomenika državnega pomena in ene najstarejših ohranjenih sinagog v srednji Evropi, je po ministrici »odraz naše zavezanosti k spoštovanju zgodovine, kulture in sobivanja«.

Odzval se je tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. »Dejanja, kot so novi nestrpni napisi na mariborski sinagogi, so nesprejemljiva. Organi pregona morajo opraviti svoje delo in pri tem upoštevati, da je napadanje in žaljenje ljudi zaradi katere izmed njihovih osebnih okoliščin, kot so versko prepričanje, narodnost ali etnično poreklo, po naši zakonodaji obteževalna okoliščina. Prihajajočega 27. januarja, ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, bomo obeležili 80 let od osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Tragedija druge svetovne vojne kaže, kaj se lahko zgodi, kadar je diskriminacija dovoljena, in nas opozarja, kako pomembno je ščititi naše temeljne pravice ter ohranjati strpno, odprto in vključujočo družbo.«