Leto 2024 bo eno od prometno najvarnejših

Skoraj osem tisoč ljudi je od osamosvojitve države izgubilo življenje na slovenskih cestah. Samo leta 1994 jih je bilo 506, kar je, v primerjavi z zadnjimi leti, povsem nepredstavljiva številka. Leto 2024 se bo v zgodovino Slovenije, kar se tiče prometnih nesreč s smrtnim izidom, zapisalo kot eno najvarnejših doslej, saj je na slovenskih cestah umrlo 71 ljudi, najmanj doslej. Leta 2023 jih je umrlo 83.

Na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) pravijo, da smo tako še korak bliže uresničevanju ciljev resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za 2023–2030. Dodali so, da smo na ta skupni dosežek vseh deležnikov na področju prometne varnosti lahko ponosni, še posebej ker se je povprečni letni dnevni promet vseh vozil na naših avtocestah in hitrih cestah v zadnjih 20 letih povečal za več kot 80 odstotkov in se na dan v povprečju zgodi več kot 100 prometnih nesreč.

Neprilagojena hitrost

»Naša skupna vizija, ki smo jo z drugimi deležniki zapisali v resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030, je vizija 0 – nič mrtvih in hudo poškodovanih na naših cestah,« pravijo na AVP in dodajajo, da se bodo morali vsi deležniki zelo potruditi, da do leta 2030 dosežemo cilj nacionalnega programa varnosti cestnega prometa: zmanjšati število smrtnih žrtev na največ 50 in telesno hudo poškodovanih na največ 400. »To je cilj, ki zahteva čas, trdo delo in sodelovanje vseh nas – tako državnih institucij kot nevladnih organizacij ter vsakega posameznika.« Med najpogostejšimi vzroki vseh hudih in smrtnih prometnih nesreč v letu 2023 so bili neprilagojena hitrost (39 odstotkov nesreč), nepravilna stran ali smer vožnje (19 odstotkov), neupoštevanje pravil o prednosti (16 odstotkov), drugo (deset odstotkov) in premiki z vozilom (šest odstotkov). »Ta vrstni red se v zadnjih desetih letih ne spreminja,« pojasnijo na agenciji.

Več mladih alkoholiziranih povzročiteljev

Kar se tiče alkohola, pa dodajo, da ta sicer ni med najpogostejšimi vzroki nesreč, je pa stalno že vsaj zadnjih deset let okrog deset odstotkov vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom. Na AVP pravijo, da veliko skrb vzbuja to, da so najmlajši alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, stari od 15 do 17 let, teh lani povzročili petino več kot leta 2023. Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani ali smeri vožnje. Povprečna stopnja alkoholiziranosti v vseh prometnih nesrečah je lani znašala 1,38 promila, kar je enako kot leto prej. Pri smrtnih prometnih nesrečah je bila ta vrednost še nekoliko večja, in sicer 1,43 promila (predlani 1,20).

Najbolj črna tedna na slovenskih cestah v letu 2024 sta bila med 10. in 16. junijem ter med 16. in 22. septembrom, v vsakem je umrlo po pet ljudi. Žal pa, kot opozarjajo na AVP, kljub manj smrtnim žrtvam število hudo poškodovanih še vedno narašča. V vsem letu 2023 jih je bilo 828, od januarja do sredine decembra 2024 pa kar 874.