Celje – Tožilec Ivan Pridigar s specializiranega državnega tožilstva očita nekdanjemu direktorju Termoelektrarne Šoštanj Urošu Rotniku preprečitev dokazovanja zaradi ponarejenega in kasneje s finančne uprave (Furs) izginulega potrdila, kako je prišel do 3,1 milijona evrov, pa tudi krivo ovadbo proti neznanim storilcem zaradi izginotja iste listine iz davčnega spisa. Hrvaškemu državljanu Alexandru Hrkaču, premožnemu podjetniku in vlagatelju iz Osijeka, pa Pridigar očita krivo izpovedbo. Oba sta včeraj krivdo zanikala.
Sodnica celjskega okrožnega sodišča Mojca Turinek je glavno obravnavo razpisala za začetek junija, Rotnik in Hrkač pa sta se odpovedala pravici do sojenja pred senatom. Na predobravnavni narok ni bilo soobtožene odvetnice Varje Holec. Opravičila se je in zanjo bo narok sklican posebej. Rotnik in Hrkač sta očitke iz obtožnice zanikala, njuna zagovornika, odvetnica Alenka Sagmeister Ranzinger in odvetnik Jurij Preložnik, pa sta predlagala izvedbo vrste dodatnih dokazov in prič.
»Danes smo tukaj, ker Rotnik ni dopustil korupcije v Tešu. Ni hotel podpisati pogodbe za 300 milijonov vredno vzdrževanje, kar so zahtevali nekateri vaši vplivneži v Sloveniji. Zato ima danes težave,« je med drugim novinarjem povedal Alexander Hrkač..
Tožilstvo trdi, da ni bilo mogoče, da bi Hrkač od leta 1996 dalje Rotniku za njegov vložek nekaj več kot 400.000 nemških mark na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini (BiH) z vlaganji v odkupe pravic hrvaških vojnih invalidov do nakupa delnic ter v BiH z odkupi privatizacijskih certifikatov do leta 2003 prislužil 6.078.244 bosanskih konvertibilnih mark (okoli 3,112 milijona evrov) in mu jih oktobra 2003 izročil v Sarajevu. Rotnik je včeraj novinarjem pojasnil, da je Hrkača spoznal leta 1995 ali 1996 in se odločil s pomočjo najetega posojila in staršev vložiti v njegove posle. Leta 2003 dobička v Sloveniji ni prijavil, ker »tega takrat ni bilo treba prijavljati«.
A tolikšen Rotnikov dohodek je bil kasneje ugotovljen v davčnem postopku, v spisu pa je bilo tudi potrdilo iz leta 2003. Toda Pridigar je prepričan, da denarja, na katerega se glasi potrdilo, na Hrvaškem in v BiH dotlej še ni bilo mogoče zaslužiti, ker privatizacije tam še ni bilo. Povedano drugače, tožilstvo domneva, da listina ni nastala leta 2003, temveč kasneje v dogovoru med Rotnikom in Hrkačem, da bi Rotnik upravičil svoje (finančno) premoženje.
Sporno potrdilo je iz spisa na Fursu izginilo, Rotniku pa so očitali, da je s pomočjo svoje takratne odvetnice izmaknil tudi drugo listino z enakim zneskom. kakorkoli, Rotnik je za izginulo potrdilo iz leta 2003 s kazensko ovadbo neznane storilce, zato mu tožilec očita tudi krivo ovadbo.
Toda Hrkač in njegov zagovornik sta včeraj sodišču predlagala vrsto prič in mnenji, ki sta ju sestavila izvedenca iz Hrvaške in BiH. To naj bi potrdilo, da se je dalo na Hrvaškem in nato v BiH, kar naj bi počel Hrkač, že od leta 1993 trgovati s pravicami hrvaških vojnih invalidov do nakupa delnic in kasneje v BiH z lastninskimi certifikati državljanov ter na opisani način toliko zaslužiti, da je lahko po dogovoru njegov delež izplačal Rotniku.
Da je vsaj Hrkač veliko zaslužil, je včeraj potrdil sodnici, rekoč, da je v Osijeku večinski lastnik podjetja, ki ima v skladih v BiH, Švici in na Malti več kot 100 milijonov evrov, je lastnik več kot 1000 hektarov zemljišč ter več kot 100 stanovanj. Po naroku pa je dejal, da je Rotnik izvrsten menedžer, kakršnih bi Slovenija in Hrvaška potrebovali več, slovenska davčna uprava pa ga je izsiljevala, da če ne bo plačal dva milijona evrov davka na dobiček, bo šel v zapor.
Komentarji