Iz spisa leteli številni obremenilni dokazi

Verjetnost, da bo kazenska zadeva Balkanski bojevnik pravnomočno končana do 26. novembra, ko bo absolutno zastaral kazenski pregon, je iz obravnave v obravnavo manjša. Vnovično, že tretje sojenje dvanajstim obtoženim se vsebinsko, torej z zaslišanjem prič ter presojanjem dokazov še ni niti začelo.

Od konca novembra lani, ko so obtoženi spet morali na sodišče, so se vpletene strani med drugim ukvarjale s tem, ali oziroma katere dokaze bi moralo sodišče izločiti iz obsežnega sodnega spisa (sestavljen je kar iz 28.000 listovnih številk). Odločitev o tem je ljubljanska okrožna sodnica Marjeta Dvornik, ki predseduje petčlanskemu sodnemu senatu, sporočila šele v lčetrtek.

V nadaljevanju se tako ne bo smelo uporabiti dela dokazov, ki so bili pridobljeni v Italiji, dela dokazov iz Srbije in nekaj iz Slovenije. »Izločili smo samo tisto, kar je vir dejstev in kar se šteje kot dokaz,« je pojasnila Marjeta Dvornik oziroma da iz spisa ni bila izločena »prav vsaka navedba, pri kateri je nezakonit dokaz zgolj omenjen«.

O tem, kaj tokratna odločitev sodišča pomeni za obtožene oziroma za dokazovanje njihove krivde, obramba ter specializirani tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin nimajo enakega mnenja. Strinjali so se le, da bodo morali še enkrat natančno pregledati celoten spis, saj, kot je pojasnil Saša Ravnik, zagovornik obtoženega Dragana Beljkaša, je bilo izločeno »ogromno detajlov odredb in analitičnih informacij«. Kar zadeva dokaze iz Srbije, je Ravnik razložil, da gredo iz spisa vsi dokazi, ki so bistveni za primer.

Da je lahko obramba s tokratno odločitvijo sodišča zadovoljna, je bilo mogoče razumeti Janeza Koščaka, odvetnika prvoobtoženega Dragana Tošića. Po njegovem mnenju bi bilo treba iz spisa izločiti še kakšen dokaz, saj »da gre pri dokazih, ki so ostali v spisu, tudi za sadeže zastrupljenega drevesa«.

Dokazov je dovolj

Na sodišču je bilo zato od nekaterih odvetnikov slišati mnenje, da bi morali tožilki spremeniti obtožnico oziroma iz nje izvzeti vse, kar bi bilo povezano z izločenimi dokazi. Tožilka Mateja Gončin je odgovorila, da je o tem trenutno še preuranjeno govoriti. Sta pa s kolegico prepričani, da je v spisu kljub temu ostal »kar obsežen del dokazov, tako slovenskih kot italijanskih in tudi srbskih«. Skratka, ni razlogov za to, da bi bilo dokazov premalo za obsodbo. O kakršnemkoli preobratu po njunem mnenju tokrat ne moremo govoriti.

»Ni preobrat. To se je jasno vedelo že z izdajo sodbe vrhovnega sodišča. Seveda bo treba glede na odločitev tega senata pregledati spis, razčistiti, kaj ostane in kaj ne. Te dokaze, ki so izločeni, nadomestiti z drugimi v spisu,« je pojasnila Blanka Žgajnar, ki s tožilsko kolegico nasprotuje temu, da bi primer romal pred drug senat.

In kakšna je sploh realna možnost, da bo zadeva Balkanski bojevnik po dvanajstih letih le dobila sodni epilog? »Predsednik sodišča lahko v kratkem času odloči o tem [o zahtevi obrambe po zamenjavi senata], saj mu ni treba študirati spisa,« ni bila pesimistična Blanka Žgajner.

»Tožilstvo je precej optimistično,« je na to odgovoril Koščak in opozoril, da je ob »nespoštovanju zakona o kazenskem postopku« možno tudi to, da bo sodišče zaključilo zadevo do njenega zastaranja. »Več kot evidentno je, da sodišče po tem, ko se eno leto ni zgodilo nič, drvi do neke odločitve,« je sklenil odvetnik.

Spomnimo: vrhovni sodniki so novembra 2021 razveljavili obsodilne sodbe, kar glede na določilo takrat veljavnega kazenskega zakonika pomeni, da je treba v dveh letih zadevo pripeljati do pravnomočne odločitve. Sojenje zoper dvanajsterico se je, kot rečeno, nato vnovič začelo šele novembra lani.