Goljufi lahko pokličejo tudi po telefonu

Če boste v teh dneh prejeli klic policije oziroma carinske uprave in vam bo nekdo v angleškem jeziku pojasnil, da je, recimo, za vas prispel paket s prepovedanimi drogami, tak klic takoj prekinite. Policija je v zadnjem času namreč prejela več prijav poskusa takšne telefonske goljufije.

Gre za tako imenovane shock calls, ko goljufi z lažnih slovenskih telefonskih številk kličejo na naključne slovenske telefonske številke. Ko se oglasite, se predvaja posnetek v angleščini o prispeli drogi, pri tem pa želijo, da na tipkovnici pritisnete številko ena. »Storilci pogosto uporabljajo lažne slovenske telefonske številke, in čeprav se prejemniku klica na telefonu izpiše slovenska telefonska številka, je klicatelj najverjetneje v tujini, pravi lastnik številke pa ne ve, da jo uporablja še kdo drug,« so pojasnili na policiji.

Seveda je namen le en, da vas s klicem in vsebino tako prestrašijo, da jim posredujete osebne oziroma bančne podatke. »S tem vas lahko v nadaljevanju finančno oškodujejo. Prepričajo vas na primer, da bodo izvedli bančno nakazilo, ali si celo pridobijo vaše uporabniške podatke za vstop v spletno banko. To jim omogoča, da lahko izvedejo tatvino sredstev z vašega bančnega računa,« so opozorili policisti.

Časovni pritisk na prejemnika klica

Zato svetujejo, da se, če je le mogoče, ne oglašate na telefonske klice s številk, ki jih ne poznate oziroma jih nimate shranjenih v imeniku. Takšne klice takoj prekinite, ne čakajte do konca in ne pritisnite nobene številke na številčnici. Seveda nikomur ne posredujte podatkov ali si po navodilih klicatelja ne nameščajte aplikacij na telefon oziroma računalnik.

Takšne prevare so v preteklosti potekale predvsem po elektronski pošti, zdaj pa jih izvajajo tudi po telefonu. To je lahko po pojasnilih policije celo nevarneje, saj na tak način na prejemnika klica časovno pritiskajo, prejemnik pa dobi občutek, da se mora takoj odzvati in nima časa za razmislek. Ne le kot policisti ali cariniki, goljufi se predstavljajo tudi kot uslužbenci slovenskih bank ali ponudnikov kriptovalut.

Seveda s tem ni konec spletnih prevar. Ravno včeraj so na mariborski policijski upravi opisali primer občanke, ki se je odzvala na spletni oglas in po navodilih neznane osebe namestila aplikacijo, s katero je omogočila dostop do spletne banke. Ostala je brez približno 40.000 evrov.