Dražitelja nekdanje Janševe parcele (za zdaj) ne bodo preiskovali

Ljubljana – Specializirano tožilstvo ni bilo uspešno z zahtevo za uvedbo preiskave za Damjana Podjeda, lastnika družbe Nepremičnine, d. o. o., zaradi suma o domnevnih nepravilnostih na dražbi, na kateri je kupil nekdanjo parcelo Janeza Janše v Trenti. Preiskovalna sodnica se namreč ni strinjala z uvedbo preiskave, zato o tožilski zahtevi zdaj odloča zunajrazpravni senat.

Kot je znano, so nekdanjo Janševo parcelo januarja 2016 na dražbi prodali za 127.500 evrov kranjski nepremičninski družbi Nepremičnina, d. o. o. Zaradi suma, da naj bi šlo za umetno višanje cene (izklicna cena je bila 17 tisočakov) z namenom vplivati na izid kazenskega postopka proti Janši, so se pod drobnogledom kriminalistov znašli nekateri dražitelji; od 18 dražiteljev se je namreč večina ustavila pri ceni, nižji od 30.000 evrov, štirje pa so ponudbe usklajeno dvigovali do 127.500 evrov, kolikor je na koncu tudi odštela Nepremičnina.

Lastnik Nepremičnine Damjan Podjed že od začetka zavrača očitke o umetnem dvigovanju cene, v svojem javnem odzivu na očitke o domnevnih nepravilnostih je pred časom pojasnil, da je bila dražba izvedena tako, da dogovor med udeleženci ni bil mogoč. Pojasnil je tudi, da ni končni kupec in da bo parcelo ponudil na trgu. A kaže, da za zemljišče – skupaj 15.613 kvadratnih metrov – ni preveč zanimanja, saj ga od takrat še vedno prodaja na nepremičninskem spletnem portalu za 142.000 evrov.

Tožilstvo je zanj zahtevalo uvedbo sodne preiskave za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, vendar se preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča po njegovem zaslišanju ni strinjala z uvedbo preiskave in je v skladu z zakonom o kazenskem postopku odločanje prepustila zunajrazpravnemu senatu, ki je spis na mizo dobil v začetku avgusta. Kot so nam odgovorili na sodišču, senat o zadevi še ni odločil.


 

O vrednosti parcele

Zaradi zemljišča (travnika, gozda in ruševine kmetije iz 19. stoletja) se je v sodni preiskavi znašel tudi prvak SDS, ki je bil lastnik nepremičnine od leta 1992 do leta 2005 (tožilstvo mu očita kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic). Poleg njega sta v kazenskem postopku tudi nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar zaradi očitkov tožilstva, da sta Eurogradnje in Imos preplačala nakup zemljišča v Trenti in s tem omogočila Janši pridobitev premoženjske koristi dobrih sto tisoč evrov.

Ravno vrednost posesti je vprašanje, okoli katerega se v preiskavi najbolj krešejo mnenja. O vrednosti parcel obstaja kar sedem različnih ocen, v kazenskem spisu pa so tri (izdelavo dveh mnenj je naročilo sodišče, enega je vložila obramba). Medtem ko je od sodišča postavljeni izvedenec Franc Nahtigal takratno vrednost nepremičnine ocenil na približno 100.000 evrov, je ocenjevalka vrednosti nepremičnin Breda Zorko, ki je izdelala cenitev za stečajno upraviteljico Imosa, ocenila na 17.655 (tržno) oziroma 13.241 evrov (likvidacijsko vrednost). Cenilec nepremičnin Anton Kožar, ki ga je angažirala obramba, je nepremičnine po drugi strani ocenil na dobrih 130 tisočakov.
 

Obramba izloča izvedence

Sodišče je zaradi različnih ocen na predlog tožilstva naročilo izdelavo novega mnenja in nalogo zaupalo Združenju sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko (Sicgras), a je vrednost ocenilo na 22.000 evrov, kar je blizu Gursovi oceni. A je to mnenje nato zunajrazpravni senat na pritožbo obrambe izločil iz sodnega spisa, prav tako je izločil komisijo, ker je bil eden od članov v mandatu od 1998. do 2002. mariborski mestni svetnik kot član Socialnih demokratov, zaradi česar po mnenju senata ni zagotovljen videz nepristranskosti in neodvisnosti cenitve.

Sodišče je zato naročilo izdelavo novega mnenja in to nalogo znova zaupalo omenjenemu združenju, le da je bila komisija tokrat v drugačni sestavi. Ta je zemljišče ocenila na okrog 15.000 evrov, obramba pa je iz sodnega spisa poskušala izločiti tudi to mnenje in komisijo. Po mnenju obrambe gre namreč za isto ustanovo, ki je izdelala prejšnje izločeno mnenje, nova komisija pa je pri izdelavi mnenja uporabila nekatere listine, ki jih je bila pridobila prejšnja komisija.

A obramba ni bila uspešna s predlogom za izločitev mnenja niti po pritožbi, prav tako preiskovalna sodnica ni ugodila predlogu za izločitev komisije. Kot pojasnjujejo na sodišču, je zadeva od 21. septembra v odločanju na zunajobravnavnem senatu zaradi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev izvedencev.