Brez službe ostala zaradi evidentiranja

Nekdanja uslužbenka Urada za preprečevanje pranja denarja Petra Zakrajšek, ki je bila tam zaposlena v času, ko je urad vodil Damjan Žugelj, toži državo zaradi izredne odpovedi, ki jo je prejela julija lani. Zakrajškova velja za tesno sodelavko prvaka SDS Janeza Janše, po Žugljevem ukazu pa je domnevno, ko je še bila na uradu, nezakonito vpogledala v bančni račun škofa Andreja Sajeta.

Ime Petre Zakrajšek v slovenski javnosti morda nikoli ne bi tako odmevalo, če se sredi letošnjega leta ne bi pojavilo v aferi Saje. Kot je julija letos prvi razkril portal N1, naj bi lani, in sicer tik pred prihodom nove vlade Roberta Goloba, tedanji prvi mož Urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj domnevno sporno preiskavo bančnega računa škofa Andreja Sajeta dodelil Zakrajškovi oziroma dolgoletni in aktivni članici stranke SDS.

Golobova vlada je Žuglja razrešila že na svoji prvi seji 1. junija lani. Dobre tri mesece za tem so odpustili še šest zaposlenih, med njimi tudi Zakrajškovo. Ta na konkretna vprašanja o svoji vlogi v zadevi Saje molči še danes. V ponedeljek smo jo spremljali na ljubljanskem oddelku delovnega in socialnega sodišča, kjer v tožbi proti državi izpodbija omenjeno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Razlog zanjo niso bili vpogledi v bančni račun, ampak da je, kot je včeraj pojasnila državna odvetnica Barbara Bavdež Žlajpah, »organizirala in v dogovoru s preostalimi kršitelji večkrat, dlje časa sistematično s tujimi karticami vnašala lažne podatke o prisotnosti sodelavcev na delu v informacijski sistem«. Tovrstne »usluge« v krogu kršiteljev so si menda izmenjavali, in sicer za evidentiranje drug drugega. Vse pa z »namenom, da z lažnim prikazovanjem podatka o prisotnosti spravi delodajalca v zmoto in pridobitev protipremoženjske koristi v obliki plačila za delo za čas prisotnosti, ko je oziroma njih ni bilo v službi«.

Zakrajškova, ki jo je na sodišču spremljal odvetnik Blaž Žibret, razlogov za izgubo službe na uradu nikakor ne vidi v evidentiranju prisotnosti na delu, saj se je sedem njenih nekdanjih sodelavcev v istem kritičnem obdobju evidentiralo drugače, kot so to velevala pravila (eden denimo 11-krat, drugi devetkrat), pa niso bili sankcionirani. Kot »Žugljeva desna roka«, kar naj bi v eni od priložnosti rekla zdajšnja predstojnica urada Anika Vrabec Božič, naj bi veljala za njegovo veliko zaupnico. Zaradi svoje politične pripadnosti pa z zamenjavo vlade menda naj ne bi bila več primerna za delo na uradu. Odvetnik je zato v spis vložil Golobove izjave, ki jih je izrekel pred kratkim, da se bodo institucije v Sloveniji »očistile janšizma«.

Državna odvetnica je odvrnila, da tožena stranka Zakrajškove nikoli ni označila za »janšistko« in da tudi nasprotuje temu, da bi se »diskurz iz jasno opredeljenih in dokazanih kršitev, ki so pripeljale k izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, preselil na razglabljanje o povsem neargumentiranih političnih zarotah«. Zato je tudi nasprotovala zaslišanju Goloba, Vrabec Božičeve in finančnega ministra Klemna Boštjančiča.

Maja Cvetkovski, vodja sektorja za mednarodno sodelovanje na omenjenem uradu, se je kot priča spominjala, da je v začetku lanskega leta zaznala nenavadno evidentiranje delovnega časa. Iz svoje pisarne, ki je blizu vhoda v urad, je ob prihodu zaposlenega namesto običajnega enega piska slišala več zaporednih piskov. To je sporočila šele zdajšnji predstojnici urada, a brez imen. Pred tem so bile razmere na uradu »nezdrave«, predvsem zaradi Žuglja: »Bilo je vpitje, grožnje, prostaške besede.« Da se mu sektor za mednarodno sodelovanje ni zdel pomemben, ji je sporočil tako: »Boli me k... za EU in svet Evrope.« Podrejenim pa naj bi izdajal le ustna navodila. Da bi odredil, da evidentiranje izhoda med delovnim časom ni obvezno, če gre zaposleni na malico ali v lekarno, se Cvetkovska ni spominjala.