Zelena zima je priložnost za odkrivanje

Pred zimskimi počitnicami, ki bodo letos v dveh delih potekale od 15. februarja do 1. marca, se veliko staršev vedno znajde pred težavo, kam z otroki. Če si lahko vzamejo dopust, je vse lažje.

Pripravili smo pregled, kaj je mogoče z otroki početi na enodnevnih izletih ali, še bolje, v nekaj dneh. Ker zaradi zelene zime, če se vreme ne bo konkretno ohladilo, smučišča niso samoumevna izbira, smo pogledali še na nekatere pozimi manj obljudene, vendar nič manj zanimive kraje.

Najprej sneg

Kljub zeleni zimi je za tiste, ki smučajo, odhod na sneg prva izbira. Eno od smučišč, na katerem je mogoče obrusiti robnike, je Kranjska Gora. Tam zdaj obratujejo skoraj vse naprave, saj so se temperature v januarja spustile dovolj nizko, da so naredili zadosti umetnega snega.



Seveda zdaj smučišča tudi pozimi ne ponujajo več samo smučanja. Ob vlečnici Mojca 2 je urejeno brezplačno sankališče, na območju Kranjske Gore je tudi več drsališč. Na primer v Mojstrani ob smučišču Mojstrana, ki deluje, kadar je vreme primerno; trenutno je. Drugo drsališče je v Gozdu - Martuljku, kjer se lahko preizkusite v hokeju na ledu. Čez dan, če se napoveste, pa tudi zvečer. Tretje urejeno drsališče je v središču Kranjske Gore na ploščadi pred nekdanjim hotelom Razor. Naravno drsališče pa imajo v Ratečah, na Ledinah. Ledine so območje, ki se ob večjih padavinah napolni in nastane jezero. Voda pozimi zamrzne »in ponuja odlične razmere za ljubitelje drsanja v objemu neokrnjene narave«, pravijo v Kranjski Gori.

Vedno bolj priljubljena zimska dejavnost je tek na smučeh. Gorenjci so v centru Rateče - Planica do zdaj uredili 5,2 kilometra prog od Ledin do meje z Italijo, nadaljujejo pa se tudi na italijanski strani. Zaradi malo snega se je mogoče iz Kranjske Gore peš odpraviti v Tamar, Krnico in na Tromejo ali začeti prvo etapo na novi daljinski poti Juliana mimo Gozda - Martuljka in Belce do Mojstrane. Lažji sprehod je od središča kraja do jezera Jasna.

Tudi vsem, ki jih rekreacija ne zanima, se v Kranjski Gori ni treba dolgočasiti, saj je tam kar nekaj muzejev z zanimivimi muzejskimi zbirkami. Najatraktivnejši je gotovo Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Poleg zabavnega vodenja po stalni muzejski razstavi ponuja virtualni spust s Triglava in spust v najglobljo slovensko jamo.

Še eno od večjih smučarskih središč, ki je priljubljeno tudi med Hrvati, saj je poleg Maribora najbližje dostojno smučišče milijonskemu Zagrebu, je Rogla. V nasprotju s popolnoma razpršeno ponudbo Kranjske Gore je Rogla bolj ali manj centralizirana v okviru Uniturja, turističnega dela enega največjih slovenskih kovinarskih podjetij Uniorja, in Zreč.

Na pohorskem smučišču je trenutno do 30 centimetrov naravnega in umetnega snega, zato obratujejo vse proge razen Ostruščice 2 in Jurgovega 3. Uredili so tudi tekaški progi, dolgi 1,5 in 2,5 kilometra, v času počitnic bo vsak večer mogoče nočno smučanje.

Med počitnicami bodo imeli za otroke v Pohorski vasici številne animacijske dejavnosti na prostem, prav tako v hotelih. Letos se bo mogoče prvič v zimskem času odpraviti na novo Pot med krošnjami Pohorje. Gre za kilometer dolgo pot dvajset metrov nad tlemi, se pravi med vrhovi pohorskih smrek, ki se konča s 37 metrov visokim stolpom. V Uniturju imajo v lasti tudi Terme Zreče pod Roglo, tako da je mogoče snežne in vodne dejavnosti dokaj preprosto kombinirati.

Čeprav je Rogla precej centralizirana destinacija, je gostinska ponudba pestra, saj ima vsak od petih gostinskih obratov na smučiščih svojo usmeritev. Za starejše je ob koncih tedna zanimiv Smučarski bar Uniorček poleg Pohorske vasice in Otroškega snežnega parka. Tam namreč pripravljajo »après ski« zabave za vse, ki jih smučanje ne utrudi dovolj.

Po zdravje na Savo

Med najbolj priljubljenimi počitniškimi cilji tistih, ki ne smučajo, so gotovo zdravilišča oziroma terme, kakor se jim pravi bolj sodobno. Največje v Sloveniji so Terme Čatež na desnem, dolenjskem bregu Save. V zimskih mesecih so najbolj zanimive zaradi zimske termalne riviere, kjer imajo več kot 1800 kvadratnih metrov pokritih vodnih površin. Zraven so hoteli, bungalovi in vse drugo, kar spada k resnim kopališkim kompleksom. Blizu, v Dobovi, so še manjše Terme Paradiso.



A za obiskovalce in počitnikovalce je zanimivo tudi bližnje mesto Brežice na levem, štajerskem bregu Save. Največja znamenitost je mogočen grad. Njegova današnja podoba, s čudovito Viteško dvorano, je plod investicij zadnjih zasebnih lastnikov, mogočnih štajerskih grofov Attemsov. Ti so ga imeli v lasti od konca 17. stoletja do leta 1945. Zdaj je grad vzorno obnovljen, v njem je Posavski muzej Brežice. Tako v Brežicah kot v Termah Čatež imajo pozimi drsališče, v vasi Čatež ob Savi pa je mogoče tudi pozimi jahati konje v pokriti jahalnici turistične kmetije Zevnik.

V Brežicah in okolici veliko dajo na vino. Priporočajo ogled Bizeljskega in tamkajšnjih repnic, jam, izkopanih v kremenčev pesek, v katerih so nekoč pozimi shranjevali repo. Zdaj lahko v njih pokusite vino in domače dobrote, tako kot v številnih znanih gostilnah na tem območju. Zanimiva je gotovo vinska klet Wisell, posebno zato, ker deluje v gradu Bizeljsko. Na Bizeljskem ne nazadnje kletarijo eni najbolj znanih slovenskih peničarjev, družina Istenič. Obiskovalce, ki imajo raje kot prestižne mehurčke kaj drugega, pa usmerijo v Gadovo peč, kjer lahko v zibelki cvička pokusijo in kupijo to vino.

Na Obali

Nekako se zdi, da je za nesmučarje primerna zimska izbira Obala. Tam je podnebje milo tudi takrat, ko je zima drugod po državi povsem drugačna, kot je letos, turistična ponudba pa tako bogata, je skoraj nima smisla predstavljati.

Najbolj znano slovensko obmorsko mesto je gotovo Piran, ki je za mnoge že sam po sebi zadosten razlog za izlet. Med sprehodom lahko obiskovalec raziskuje ozke ulice in skrite trge, obišče akvarij, muzej školjk, rojstno hišo Giuseppeja Tartinija, minoritski samostan in deset cerkva, od katerih ima vsaka svojo zgodbo. Najlepši razgled, pravijo, je z mestnega obzidja.



V bližini so znamenite soline, kjer se je mogoče predati talasoterapiji, za katero so tam vse sestavine – solinsko blato (fango), slanica oziroma matična voda iz Sečoveljskih solin in morska voda. V neposredni bližini morja je tudi več znanih naravnih zdravilišč in centrov dobrega počutja.

Seveda pa blaga sredozemska zima omogoča številne športne dejavnosti na prostem. Poleg vsega drugega je izjemno priljubljena kolesarska pot Parenzana po trasi nekdanje ozkotirne železnice Trst–Poreč. Od lanske jeseni imajo tri nove krožne pešpoti. Potekajo po slikoviti in razgibani pokrajini, ki ponuja čudovite razglede na soline, najvišji flišni klif na Jadranu, Mesečev zaliv in vse drugo, kar prinaša enotna destinacija Portorož & Piran. Krožne pešpoti vodijo po gozdnih poteh, skozi srednjeveški Piran, krajinski park Strunjan, po poti nekdanje ozkotirne železnice Parenzane, mimo fieškega jezera in skulptur Forme vive.
Slovenska Obala pa je znana tudi po svoji kulinariki. Tako lahko obiskovalec brez težav najde degustacije vina in oljčnega olja, lov na tartufe ali spoznavanje, zakaj je piranski brancin tako poseben in okusen.

Ker bo konec tedna, ko se zimske počitnice končajo za ene in začnejo za druge šolarje, ravno pusten, bodo takratne pustne prireditve na Primorskem zanimive za vse. V soboto, 22. februarja, bodo imeli v portoroškem Avditoriju pustno rajanje za otroke, v gledališču Tartini Piran pa veliki pustni ples v maskah z glasbo od Tartinija do techna. V nedeljo pripravljajo na Tartinijevem trgu v Piranu Tartinijev karneval s pustnim rajanjem z Damjano Golavšek, animacijo in pustno delavnico za otroke, poslikavo beneških mask in poslikavo obrazov, nastopali bodo poulični umetniki, plesni skupini Flip in Metulj, pripravili bodo revijo beneških mask in laserski šov. V sredo, dan po pustu, bodo pri Belem Križu pusta še simbolično pokopali.

Pod Vinariumom

Sicer je Prekmurje vse prej kot neznanka v turizmu, vendar je ta dejavnost precej usmerjena v zdraviliški oziroma termalni turizem. Prvo ime so gotovo Terme 3000 v Moravskih Toplicah, vendar premore pokrajina na levem bregu Mure še marsikaj drugega.

Za Mursko Soboto drugo največje mesto v Prekmurju je Lendava. Kraj s pestro zgodovino in prav tako pestro nacionalno sestavo leži na ravnini, vendar se takoj na njegovem robu strmo dvignejo Lendavske gorice. Kdor se ne povzpne nanje, bo težko verjel, kakšne strmine se najdejo v pokrajini, ki velja za čisto ravnino. Na prvem vzponu iz Lendave je grad z bogatimi stalnimi zbirkami in razstavami. Mogočno poslopje, ki daje mestu značilno podobo, so prvič zgradili v 12. stoletju, današnjo podobo pa je dobil v 18. stoletju, v obdobju baroka. Bil je tudi pomembna utrdba v boju proti Turkom. Ti so ga večkrat oblegali, vendar nikoli osvojili, obrambne zidove pa so po drugi svetovni vojni porušili.

V mestu pod gradom je zanimiva sinagoga, poleg mariborske edina v Sloveniji, in v njenem okviru razstava o lendavskih Judih. V Prekmurju jih je pred drugo svetovno vojno živelo precej. Med vojno so jih madžarski okupatorji dolgo pustili pri miru, leta 1944 pa so jih približno 400 odpeljali v Auschwitz. Holokavst je preživelo 65 prekmurskih Judov, večina se jih je potem preselila v Izrael in ZDA. Zdaj je Lendava mesto, v katerem ni menda nobenega Juda. Sinagoga je priča o še pred nekaj desetletji močni skupnosti.

V Lendavi imajo tudi terme, najbrž pa je največja atrakcija stolp Vinarium na vrhu bližnjih vinskih goric. S 53 metri višine je najvišji razgledni stolp v Sloveniji. Postavili so ga pred slabimi petimi leti. Gradnja je zbudila mnogo pomislekov. Marsikdo se je zgražal, da se modernistična jekleno-steklena arhitektura ne bo vklopila v nostalgično okolico, da je stolp prevelik, saj je visok skoraj pol toliko kot hrib, na katerem stoji, da je bila investicija 1,7 milijona evrov neupravičena.



Kritike so se utišale ob nepričakovano dobrem obisku. Danes je namreč Vinarium za Postojnsko jamo in Blejskim otokom tretja najbolj obiskana turistična zanimivost v Sloveniji. Na vrh, od koder je mogoče videti v štiri države – Slovenijo, Avstrijo, na Hrvaško in Madžarsko, se peš ali z dvigalom povzpne približno 100.000 ljudi na leto. Peš je mogoče tudi iz Lendave do stolpa in ena od poti vodi mimo kapelice sv. Trojice. Če imate srečo, da je odprta, si lahko v njej ogledate mumijo vojščaka iz časa bojev s Turki Mihaela Hadika.

Seveda noben sprehod po goricah v Prekmurju ni vreden imena, če se vmes ne okrepčate s kakšnim kozarcem vina ali špricerjem, po njem pa se ne podprete z značilno jedjo teh krajev, bogračem, ki pozimi še posebno tekne. Lendava se je razglasila kar za svetovno prestolnico te jedi, vsaj tako kot bograč pa je znana (in izdatna) sladica prekmurska gibanica.

Poleg term ima Lendava še eno zelo zanimivo možnost za prenočevanje. Po goricah pod razglednim stolpom so namreč odprli »razpršeni« Hotel Vinarium. To pomeni, da lahko turisti bivajo v eni od v projekt vključenih vinskih kleti oziroma počitniških hiš.
Iz Lendave so hitro dosegljive druge prekmurske zanimivosti, kot so veliki rastlinjaki za gojenje orhidej in tropski vrt v Dobrovniku, podobni rastlinjaki za gojenje paradižnika v Renkovcih, doživljajski park Vulkanija na Goričkem, vhod v Prekmurje Expano pri Murski Soboti ali osrednje prekmursko romarsko svetišče Marije pod logom v Turnišču. Prestolnice sosednjih držav niso daleč; do Zagreba je dobrih sto, do Dunaja 250 kilometrov, toliko je tudi do Bratislave, do Budimpešte pa približno 300 kilometrov.