Z brezhibno vožnjo lahko že letos pride na vrh

Na Mariborskem Pohorju se bo ta konec tedna začela sezona svetovnega pokala v gorskokolesarskem spustu. Slovenci v kraljevski disciplini gorskega kolesarstva dolgo niso bili pri vrhu, prvi se mu je približal Jure Žabjek, v zadnjih sezonah pa je vse boljša Monika Hrastnik, ki bo tudi ta konec tedna v Mariboru pod drobnogledom slovenskih navijačev. 
 
Gorskokolesarski spust je v Sloveniji disciplina, s katero se je zelo težko začeti ukvarjati, saj oprema zahteva precejšen finančni vložek, ki večinoma pade na pleča tekmovalcev. Prva je pozornost širše javnosti med dekleti pritegnila tragično preminula Zarja Černilogar, ki se je kot prva Slovenka zavihtela v deseterico svetovnega pokala, Monika Hrastnik pa je v svetovnem pokalu že presegla tudi dosežke vzornice in prijateljice. Tudi njen začetek ni bil enostaven: »Najprej sem dirkala v disciplini štirikros, potem pa sem se pridružila klubu KK Črn Trn in tam sem se začela resno ukvarjati s spustom. Mikal me je od samega začetka, a je bilo kolo zelo drago in si ga nisem mogla privoščiti. Potem sem s počitniškim delom zaslužila za prvega in od tam so se stvari počasi stopnjevale, zdaj pa smo tu, kjer smo.« 
 
Hrastnikova je od leta 2013, ko je vstopila v spustaške vode, prehodila dolgo pot. Ključna oseba pri njenem napredku je bil Miran Vauh, večkratni državni prvak v spustu in tudi fant Hrastnikove, ki je pred letošnjo sezono kolo obesil na klin in se povsem posvetil vlogi trenerja kolesarke iz Mozirja. Njegovo vlogo opisuje Andrej Dekleva, ki v različnih vlogah v gorskem kolesarstvu deluje že vrsto let: »Monika je največji napredek dosegla, ko se je pridružila velenjskemu krogu kolesarjev, pri tem je bil ključen Miran. Ko so imeli na progah priložnost trenirati skupaj, je namesto treninga večkrat raje svetoval Moniki in z njo analiziral linije. Ko ti pomaga tako hiter kolesar, je to neprecenljivo.« 
 

Tri leta nazaj srebrna, lani na najvišji stopnički

 
Prvi odmeven rezultat Hrastnikove je bilo srebro na evropskem prvenstvu leta 2016, lani je naredila še stopničko naprej in postala evropska prvakinja, hkrati je slavila tudi v skupnem seštevku evropskega pokala. Izvrstna je bila tudi v elitni konkurenci, sezono je končala kot peta v svetovnem pokalu, na izredno zahtevni progi v Val di Soleju pa je postala prva Slovenka, ki se je na tekmi svetovnega pokala zavihtela med prve tri.


 
Pred letošnjo sezono se je Hrastnikova pridružila ekipi Dorval AM, ki sicer ne sodi med deset najboljših ekip v svetovnem pokalu, je druga ekipa proizvajalca koles Commencal, na katerega se Hrastnikova še privaja: »V letošnji sezoni je vse novo, ne le ekipa, dobila sem celotno novo opremo. Bila sem na štirih pripravah, kjer sem se že spoznala z novim kolesom, a bo potrebno še nekaj dirk, da se bom na njem počutila domače. Glavna sprememba je, da imam prvič v karieri celotno podporo ekipe in mi ni treba skrbeti za nič drugega kot za dirko, zato bo precej lažje.« 
 
Hrastnikova mariborsko strmino dobro pozna, čeprav so prireditelji okrog 30 odstotkov proge spremenili. Sezono je začela minuli konec tedna, ko je na Pohorju potekala tekma evropskega pokala, tam je s tretjim mestom potrdila dobro formo. »Vožnja je bila kar solidna, nekaj je še bilo napak in vem, da je rezerv še precej. Prvič bom vozila svetovni pokal na domačih tleh, zelo mi je všeč, da se tu začenja sezona. Evropski pokal je bil dober trening, zdaj pa bo šlo zares.« 
 

Če bi se vse poklopilo ...

 
Glede na rezultate minule sezone Hrastnikovi ne manjka več veliko, da bi naredila še zadnji korak proti vrhu. Ni nemogoče, da bi ji to uspelo že v tej sezoni, meni Dekleva: »Trenutno sta v svetovnem pokalu Rachel Atherton in Tahnee Seagrawe razred zase, nekoliko odstopata od ostalih, potem pa je nekaj zasledovalk zelo izenačenih, med njimi je tudi Monika. Verjamem, da se ob spletu srečnih okoliščin in ob vožnji Monike brez napake lahko že letos zgodi, da pride tudi na vrh, saj razlike niso tako velike.«


 
Če bi se to zgodilo v Mariboru, bi bil slovenski praznik gorskega kolesarstva popoln, precej bolj verjetno pa je, da se bo evropska prvakinja potegovala za nižji stopnički na odru za zmagovalce. Tudi to bi bil vrhunski dosežek. »Vem, da bom zelo hitra in blizu najboljšim, če odpravim še nekaj manjših napak, ki sem jih naredila prejšnji vikend. Kaj pa bo to pomenilo, pa težko napovem, letos je konkurenca zelo močna, še bolj kot lani, zato bo nedvomno težko. Moj cilj za celo sezono pa je, da vnovič končam med najboljšimi petimi v skupnem seštevku svetovnega pokala.«