V nadaljevanju preberite:

Pri nas se je ta teden ustavila najbrž največja avtoriteta, ko gre za viski. Anglež Jim Murray (letnik 1957) si je ugled pridobil z desetletji pisanja o tej pijači. Pravi, da je poklic pisca o viskiju pravzaprav lastnoročno ustvaril, poleg tega pa je iznašel tudi Murrayjevo metodo pokušanja. Na kratko gre za to, da pijačo pijemo nerazredčeno, segreto, najbolje na telesno temperaturo, v kozarcu, ki se proti vrhu zoži, vanj ne potiskamo nosa, ampak tekočino samo rahlo poduhamo nad robom. In da viski, ko ga požvrkljamo po ustih, brez slabe vesti tudi izpljunemo.

Če bi mož, ki na leto pokusi več tisoč viskijev in ima doma ne v kleti, ampak v skladišču, približno 20.000 steklenic zlatorumene tekočine, popil vse, kar da v usta, ga najbrž ne bi bilo več med nami. Tako pa vsako leto, letos že 21., med bralce pride njegova biblija viskijev. Dobesedno, Jim Murray's Whisky Bible. V Slovenijo je prišel pogledat, kje delajo viski, ki ga je prijetno presenetil. Poleg gina v destilarni Broken Bones na Viču v Ljubljani namreč zadnje čase izdelujejo tudi to.

Potujete po svetu in pijete viski. Zdi se sanjsko.

Ja, ha, ha. Vendar je tudi naporna služba. V zadnjih tridesetih letih sem bil samo trikrat na dopustu. Vedno moram biti pošten, ko pišem o viskiju. Poleg tega je za to potrebnega veliko časa. Ko kdaj pokusim slab viski, včasih traja dve ali tri ure, da si toliko popravim okus, da lahko poskusim naslednjega. Pisanje biblije viskijev je užitek, vendar imamo novinarji, kot veste, vedno zadnji rok za oddajo. Pri tem pa lahko gre narobe vrsta stvari. Na primer, lani sem prvič dobil covid in za skoraj tri mesece popolnoma izgubil vonj in okus. Zato smo zamujali z izdajo, in ker biblije viskijev nismo imeli v prodaji pred božičem, ko je prodaja knjig največja, izgubili najmanj 100.000 funtov (87.000 evrov). Tudi letos zamujamo. Ne zaradi covida, saj sem pokušanje končal že nekoliko prej kot ponavadi, vendar se nam je zgodil zelo čuden incident. Izginil nam je font. Že 20 let uporabljamo isti font črk za tisk, letos pa je prekleta reč preprosto izginila. To je bila izjemna težava. Komaj zdaj smo spet v polnem teku.