
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ta mesec, ko je v slovenskem prevodu izšla njegova tretja knjiga, Knjiga odhodov, se je pisatelj Velibor Čolić mudil na pisateljski rezidenci v Novem mestu. Bralci ga poznajo kot avtorja, ki z veliko (samo)ironije in humorne distance popisuje svojo zgodbo, zgodbo »migranta, tisočkrat ranjenega psa«, ki je med vojno iz Bosne prebegnil v Francijo. Človeka, ki se med obstranci bori za preživetje in se poda na komaj mogočo misijo postati pisatelj v jeziku, ki se ga je začel učiti pri 30 letih. Svoj stil pisanja označuje kot pesimistično komedijo, kajti nič ni ves čas le tragično, v marsičem se skrivajo iskre humorja.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji