V zgodovinskih virih je bilo mesto prvič omen­jeno leta 1249, toda zaradi ugodne lege ob rekah je to območje poseljeno od pradavnine naprej. Na nekdanjem sejmišču so odkrili keltske grobove iz 2. stoletja pred našim štetjem, Slovani pa so na levem bregu Save ustanovili naselbino z imenom Gradišče. Proti koncu 12. stoletja so Brežice postale upravno in gospodarsko središče salzburške posesti v Posavju.

V zavetju mogočnega gradu

Staro mestno jedro vas bo navdušilo z edinstvenim utripom številnih kavarn, restavracij, slaščičarn in trgovinic.

S parkiranjem kje v bližini ne boste imeli težav, saj je parkirnih mest dovolj. Predlagamo, da ogled mesta začnete na severni strani, pri podružnični cerkvi svetega Roka iz leta 1764, in nadaljujete proti največji mestni znamenitosti, gradu. Od cerkve svetega Roka vas pot vodi mimo današnje gimnazije, kjer je bil nekoč frančiškanski samostan, na Trgu izgnancev pa vas bo osupnila Nemška hiša, simbol iz časa na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bilo mesto eno izmed središč narodnostnih bojev. Nadaljujte mimo nekdanjega Narodnega doma, cerkve svetega Lovrenca in hiše družine Del Cott do Mestne hiše, v kateri je danes urejena trgovina lokalnih ponudnikov. Tu najdete vse, od hrane, vinoteke s posavskimi vini do spominkov. Ves čas vas bo spremljal razgled na Vodovod­ni stolp iz leta 1914, ki je s svojimi 46 metri višine simbol Brežic.



Osrednja mestna znamenitost je mogočen grad. Današnjo podobo je dobil v 16. stoletju, prvič pa je bil kot castrum omenjen leta 1249. V njem sta bila tudi sodišče in kovnica denarja. Prvotno je bil zavarovan z vodnim jarkom, nad katerim se je pel dvižni most. Utrjeni brežiški grad je bil edini grad v Posavju, ki se je v 16. stoletju ubranil med slovensko-hrvaškim kmečkim uporom. Njegova največja znamenitost je slovita Viteška dvorana, največja baročna dvorana na Slovenskem s posvetnimi freskami. V gradu domuje Posavski muzej z bogato arheološko in etnološko zbirko. Pravokotna dvonadstropna renesančna stavba ima na dvoriščni strani dva arkadna hodnika s toskanskimi stebri. Ne pozabite se ozreti po dvorišču, kjer sta na zidu naslikani sončni uri.

Pot od gradu se konča na rečnem nabrežju. Tu se nad Savo in Krko razteza stari železni most, ki je priljubljena točka za fotografe in ljubitelje narave (zdaj je sicer nedostopen, ker ga obnavljajo). Dolg je 360 metrov in je najdaljši rečni most v Sloveniji. V bližini je bila pred leti zgrajena hidroelektrarna z velikim akumulacijskim jezerom. Če od vhoda v grad krenete po bližnjici proti Vodovodnemu stolpu, pa se znajdete v Gasi, zdaj poimenovani Ulica stare pravde. Poteka polkrožno od srednjeveških južnih mestnih vrat pri gradu do nekdanje pošte. V prejšnjih stoletjih so hiše, ki so v strnjenem nizu prizidane na staro mestno obzidje, zasedali predvsem obrtniki. Letos ulico na pobudo stanovalcev znova krasijo oleandri, po katerih je nekoč že slovela.



Navdušenci nad zgodovino boste očarani tudi nad okolico Brežic. Nedaleč stran so še sevniški, brestaniški, bizeljski grad in grad Mokrice. Slednji je preurejen v hotel in ponuja stilno urejene apartmaje, vinoteko, galerijo, prostor za kulturna srečanja in poroke. Ob njem je velik park s stoletnimi drevesi, jezero je primerno za ribolov, okoli gradu se razprostira tudi igrišče za golf.

Naravne lepote ter vodni in gurmanski užitki

Glavna turistična atrakcija teh krajev so seveda Terme Čatež, ki so največji termalni kompleks v državi. Moč zdravilne termalne vode lahko prav tako izkusite v Termah Paradiso v bližnji Dobovi, ki so najmlajše terme v državi. Ob reki Krki so tudi naravna kopališča, kjer se lahko preizkusite še v vožnji s supom, kajakom ali kanujem. Aktivnejšim izletnikom bodo na kožo pisane številne pohodniške in kolesarske poti po okoliških gričih ter označena Brežiška planinska pot. Lep razgled se ponuja tudi z bližnjega Šentvida.



V Kapelah, nekaj kilometrov iz Brežic, je 460 hektarov veliko območje zamočvirjenih travnikov, ki so del Nature 2000, ter zavarovano območje, naravni spomenik Jovsi.

Tu se lahko predate miru in opazovanju živalskega in rastlinskega sveta. V mozaiku močvirnatih travnikov domuje kosec, ena naših najbolj ogroženih vrst ptic. Opazujemo lahko veliko vrst dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev in bobra. Sprehodimo se po markirani Koščevi poti, ki iz Kapel vodi mimo informacijskih točk do opazovalnega stolpa ob mlaki in obronkov Jovsov. Ob močvirju boste opazili oglodana drevesa, kar pomeni, da se nekje v bližini skriva bober, če boste imeli srečo, ga mogoče srečate.



Tik ob glavni cesti v smeri proti Brežicam se ustavite še v Dobravi, gozdu, ki prav tako spada v območje Natura 2000. Obsega naravovarstveno pomembne gozdove hrasta in belega gabra, ki so življenjski prostor srednjega detla in drugih ogroženih gozdnih vrst ptic. Ko vas vodne aktivnosti in rekreacija zlakotijo, ne boste razočarani. Ustavite se lahko na kakšni od domačij ali v vinotočih ob Podgorjanski ali Bizeljsko-sremiški vinski cesti, v restavracijah pa boste našli vse od tradicionalnih dobrot do sodobne kulinarike. Najzahtevnejši jedci boste na svoj račun prišli v Ošteriji Debeluh na robu starega mestnega jedra. Izbirate lahko med štiri-, šest- in osemhodnimi meniji, odvisno od trenut­nega navdiha chefa Jureta Tomiča in svežih sezonskih sestavin iz lokalnega okolja, ki so na voljo.