![»Srečen sem, da sem strahopetec, ki ima nizek prag strahu, ker junak ne bi mogel posneti dobre grozljivke,« je nekoč izjavil mojster groze, režiser Alfred Hitchcock. Na fotografiji sta James Stewart in Grace Kelly v njegovem filmu Dvoriščno okno iz leta 1954. FOTO: Dokumentacija Dela](https://www.delo.si/media/images/20220415/1175702.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Kriminalni žanr je, ne glede na to, ali govorimo o knjigah, filmih ali serijah, že desetletja na zmagovitem pohodu, strokovnjaki pa ugotavljajo, da ljubitelji tega žanra ob svojem priljubljenem konjičku skrbijo celo za svoje duševno zdravje.
Vse od zlate dobe britanskih kriminalk pred skoraj natančno stotimi leti, katere najslavnejša predstavnica je Agatha Christie, kriminalni žanr kraljuje na lestvicah prodajnih uspešnic.
Razlogov je več. Najprej je tu radovednost, užitek v ugibanju, kdo je morilec, hkrati pa strokovnjaki opozarjajo, da to ni vse. Kriminalke sledijo psihološkim pravilom in nam v tej ali oni obliki omogočajo vajo v duševnih in čustvenih veščinah, poleg tega postanemo bolj pozorni na svojo okolico.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji