Umetne zobe si naročite kar vnaprej

Čakalne vrste v zobozdravstvu so dolge, ugotavljajo na zavodu za zdravstveno zavarovanje. Zato upravni odbor predlaga finančno injekcijo za programe zobozdravstva za odrasle in ortodontijo, tako da bi jim letos namenili za 10 odstotkov več sredstev. Mladinskemu zobozdravstvu bi dodali 20 odstotkov denarja. Zobozdravniki pa imajo še druge skrbi: opozarjajo, da zdravstvena zavarovalnica korak za korakom zmanjšuje pravice pacientov, tako da posamezne storitve premika med plačljive.

Najbrž bi že imela nove zobe, če ne bi bila upokojenka, v službo ne moreš hoditi tak,« je prepričana 60-letna Ljubljančanka. Zdravljenje se je začelo s puljenjem zob, tako da je obdržala le nekaj svojih, potem pa je približno eno leto čakala na vabilo, naj se zaradi protetike oglasi pri zobozdravniku – to storitev zanjo je morala najprej odobriti zdravstvena zavarovalnica. Toda čakalna doba na protetiko za odrasle po uradnih podatkih niti ni najdaljša na področju zobozdravstvenih storitev – še veliko dlje je treba čakati zdravljenje na področju ortodontije, ki je v stiski tudi zaradi pomanjkanja specialistov.

Dolge vrste

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so za leti 2016 in 2017 analizirali čakalne dobe za pet zobozdravstvenih dejavnosti. Ugotavljajo, da se je čakalna doba najbolj podaljšala v ortodontiji, za 1,89 meseca, čeprav je bila že pred tem dolga – lani je bilo treba čakati povprečno 27,93 meseca. Po podatkih, ki jih je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD januarja objavila v novem poročilu o zdravstvenem varstvu po državah Health Care, je v Sloveniji na 1000 prebivalcev 0,67 zobozdravnika, tako da se po tem merilu pomembno ne razlikuje od skupine enaindvajsetih evropskih držav, v kateri je na enako število prebivalcev 0,69 zobozdravnika. Ti zagotavljajo, da bi zmogli narediti več in sami skrajšati čakalne dobe, če bi bilo za zobozdravstvo v javni blagajni več denarja – ker znotraj javnega sistema zdravstva delajo v okviru odobrenih sredstev, morajo pač paziti, da jih v določenem obdobju ne presežejo, zato so prisiljeni umetno ustvarjati čakalne vrste. V zvezi s protetiko poudarjajo, da niso odvisni le od »svojih zmogljivosti«, ampak tudi od tehničnega osebja, ki jo izdeluje. Prebivalstvo Slovenije se stara in to vpliva tudi na populacijo pacientov pri zobozdravnikih – potrebe po zdravljenju z umetnim zobovjem se povečujejo. Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji imajo z ZZZS sklenjene pogodbe, ki omejujejo letni obseg zobozdravstvenih storitev – in znotraj tega zobnoprotetičnih.

V slovenskem sistemu zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci na ravni osnovne zdravstvene dejavnosti pravico sami izbrati osebnega zdravnika, ženske ginekologa in na področju zobozdravstva osebnega zobozdravnika. Dostop do osebnega zdravnika je neposreden, to je brez napotnice in brez čakalnih dob, poudarjajo na ZZZS, čeprav so se lani tudi pri osebnih zdravnikih pojavile težave: »Izjema je zobozdravstvo, kjer se srečujemo z razmeroma dolgimi čakalnimi dobami.« Na spletni strani zavoda si je mogoče ogledati čakalne dobe za različne vrste zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev na seznamu izvajalcev, ki so vključeni v sistem javnega zobozdravstva. Mlada Gorenjka, ki se je nameravala k svoji zobozdravnici odpraviti, potem ko so se začele težave z zobom stopnjevati, pravi: »Pričakovala sem, da bo treba zob izdreti. Dežurno službo v Kranju sem zamudila. V svoji ordinaciji bi morala čakati približno poldrugi mesec. Poskušala sem se dogovoriti pri zasebnem zobozdravniku. Presenetilo me je, da me tudi tam kot samoplačnico ne bi mogli sprejeti nič prej. Čisto po naključju pa sem prišla v drugo, tudi zasebno, kjer nisem čakala niti deset minut, da so mi izdrli zob.«

Različno po ordinacijah

Tudi čakalne dobe po posameznih zobozdravstvenih ambulantah, ki so vključene v javni sistem zobozdravstva, so zelo različne, poudarjajo na ZZZS: »Čakalne dobe v zobozdravstvu se med posameznimi izvajalci izjemno razlikujejo, kar kaže tudi seznam po posameznih izvajalcih.« Na javnem seznamu predvidenih čakalnih dob daleč najbolj izstopajo prav vrste za zobno protetiko za odrasle, kjer predvidenih 500, 600 ali 700 dni čakanja ni nobena izjema, kar pogosto pa je kot zgornja meja navedenih tudi 1800 dni in več. Čeprav nam tudi posamezniki pripovedujejo, da so na novo zobovje čakali po dve leti ali celo dlje, v ZZZS menijo, da se čakalne dobe, ki dosežejo tudi tri leta, dogajajo le zaradi izjemnih vzrokov: »Tako dolge čakalne dobe niso realne in lahko temeljijo le na daljši odsotnosti zobozdravnika brez ustreznega nadomeščanja – torej zaradi kadrovskih razlogov ali zaradi neustreznega vodenja čakalnih seznamov. Povprečne čakalne dobe so namreč v letu 2017 na podlagi podatkov izvajalcev v Sloveniji znašale 3,56 meseca v dejavnosti, ki jo opisujemo kot 'zobozdravstvo odrasli – zdravljenje', in 11,98 meseca v zobozdravstvo odrasli – protetika. To je povprečje, res pa se zelo razlikujejo pri posameznih izvajalcih.«

V javnih zavodih v Sloveniji dela 559 zobozdravnikov, pri zasebnikih s koncesijo pa 584 – koncesije so v sistemu javnega zdravstva najbolj razširjene prav v zobozdravstvu. Kadrovske razmere v zobozdravstvenih ordinacijah so po državi zelo različne. Po nekaterih občinah zobozdravnikov tako v javnih zavodih ali s koncesijo kritično primanjkuje, kar podaljšuje vrste pred njihovimi vrati. Vrzeli ponekod zapolnijo zasebni zobozdravniki, pri katerih je treba vsako storitev pač plačati – za zobno protezo iz običajnih materialov recimo od približno 700 do 900 evrov. Nihče pa ne bi smel ostati brez zobozdravnika, zagotavljajo na ZZZS, in trditev podkrepijo s statistiko z ljubljanskega območnega zavoda, ki zajema mestno in primestne občine: »Od 201 zobozdravnika jih je v izpostavi Ljubljana prostih še 132. To pomeni, da ti zobozdravniki ne smejo odklanjati zavarovanih oseb za izbiro svojega osebnega zobozdravnika.«

Te ordinacije ne presegajo povprečja slovenske obremenitve. »Kadar ima zavarovana oseba težave pri izbiri osebnega zobozdravnika zaradi nespoštovanja predpisov, naj se z vprašanjem oziroma pritožbo najprej obrne na vodstvo zdravstvenega zavoda. Če pri tem ne bo uspešna, pa na območno enoto zavoda, kjer ima zobozdravnik oziroma zdravstveni zavod sedež. Zavod bo preveril, ali gre za kršitev pogodbe med zdravstvenim zavodom in izvajalcem. Gre za uveljavljen pritožbeni postopek,« pojasnjujejo na sedežu ZZZS. Tudi izvajalci zobozdravstvenih storitev – tako kot zdravstvo nasploh – so o čakalnih dobah in vzrokih zanje dolžni na pol leta poročati zavodu – posebno o vzrokih, ki nastajajo pri izvajalcih.

Odvzemajo storitve

»Tudi pri nas imamo čakalne dobe, povprečno dva do tri mesece. Spremljamo jih in o njih poročamo zavodu,« pravi zobozdravnica dr. Magdalena Vehar iz Zdravstvenega doma za študente, kjer imajo šest zobozdravstvenih ambulant, tudi ustnega higienika. V njihovem zdravstvenem domu je dovolj zobozdravnikov, ki lahko zelo kakovostno poskrbijo za mlado generacijo: »Ob prvem pregledu pošljemo naše študente in študentke na rentgen, poslikamo zobovje, opravimo res temeljit pregled. Po potrebi gredo še k naši ustni higieničarki, ki očisti trde in mehke zobne obloge. Izvaja tudi pouk o higieni, ker je preventiva zelo pomembna. Pri odraslih je skoraj ni več, ni sistemska, kolikor zanjo pač poskrbimo zobozdravniki sami, če še utegnemo.« Pritisk zdravstvene zavarovalnice je vse večji, vse bolj zategujejo pas, skozi katerega se prelivajo sredstva v zobozdravstvo, tako kot drugi zobozdravniki ugotavlja tudi naša sogovornica in zaradi tega je zaskrbljena. Pogled na daljše obdobje pokaže, da je vse več storitev, ki jih je zavarovalnica pred leti še plačevala, zdaj pa so postale plačljive, in če jih pacient želi, jih mora pač plačati: »Pred kratkim so s seznama plačanih storitev odstranili tako imenovane odontomije. V bistvu so to popravila minimalnega, začetnega kariesa. Odstraniti je treba le malo zoba, ker je v tej fazi poškodovana le sklenina, potem pa zob plitvo zaliješ. Tega brez plačila ne smemo več delati – pustiš torej, da bo karies prišel do dentina, to pacientu tudi poveš, če želi, to storitev plača. Lahko pa mu narediš pravo amalgamsko plombo, za katero je treba odstraniti več zoba. Tudi sistematske preglede so zelo okrnili, zelo slabo jih plačujejo, recimo polovico manj kot pred desetimi leti. Zavarovalnica nam temeljitega preventivnega pregleda preprosto ne plača. Finančno nam ne omogočijo, da bi si za pacienta vzeli pet minut časa, temeljito pregledali zobe in mu svetovali.«