Predzadnjega so organizirali leta 2018, nato pa je morala 10. izdaja razstave zaradi pandemije počakati do letošnjega oktobra, ko je v novem razstavišču na območju starega tržaškega pristanišča Porto Vecchio svojo ponudbo predstavilo 160 razstavljavcev iz 42 držav in v treh dneh privabilo več kot 10.000 obis­kovalcev.

Poleg številnih razstavnih prostorov, kjer smo si lahko ogledali nove kavne aparate in mline, tako za domačo kot profesionalno uporabo, smo spoznali številne pražarne kave. Sodelovali so tudi proizvajalci naprav za praženje in pakiranje kave ter predstavniki nekaterih držav pridelovalk, kot so Etiopija, Tanzanija in Brazilija. Obenem so potekali številni zanimivi posveti, okrogle mize, delavnice, predavanja in vodene degustacije kav ter tekmovanja baristov v pripravi kave in senzoriki. Kot pravijo organizatorji, je dogodek spet dokazal, da je Trst prestolnica kave.

Kavo bomo zagotovo pili tudi v prihodnosti

Rdeča nit večine posvetov in predavanj je bila trajnost in krožno gospodarstvo v kavnem poslu. Členi kavne dobavne verige, od pridelovalcev do pražarn, se vedno bolj usmerjajo k cilju zero waste, torej brez odpadkov. To dosegajo s ponovno uporabo odpadkov, ki nastanejo v procesih od obiranja kave do praženja, v novih proizvodnih ciklih. Takšen primer je tržaško podjetje Demus, vodilno podjetje za dekofeinizacijo surove kave v panogi, ki je našlo britanskega part­nerja, družbo Kerax, ki se zanima za uporabo voskov, ekstrahiranih iz kavnih zrn, v tekstilni industriji.

Drug primer ponovne uporabe »odpadkov« je uporaba t. i. srebrne kožice, ki obdaja zeleno kavno zrno. Pri predelavi kave je to suh odpadek, ki ga zlahka zberemo, a je doslej končal na deponijah. Vendar je srebrna kožica bogata s polifenoli, prehranskimi vlakninami in ksantini, zaradi česar je lahko uporabna tudi kot surovina pri izdelavi prehranskih dopolnil, kozmetike ali kot vir celuloze in lipidov, če naštejemo le nekatere možne načine njene ponovne uporabe.

Na sejmišču smo srečali tudi Franca Bazzaro, predsednika podjetja Bazzara, pod okriljem katerega delujeta pražarna in znana akademija za izobraževanje o kavi, in ga povprašali po zadnjih smernicah v kavnem poslu. »Specialty kava je gotovo ena od smernic, ki smo jim priča v našem poslu in spreminja doživetje kave. Če bom šel danes v vaš lokal na kavo, mi ne boste postregli kar nečesa, ampak mi boste ponudbo predstavili in razložili zgodbo o kavi, ki jo bom okušal. Sicer pa smo pohodu specialty kave v Italiji priča zadnjih pet let,« pravi Franco Bazzara, ki ima slovenske korenine, njegov oče prihaja z Dolenjskega.

»Pomembne tehnološke inovacije se dogajajo na področju kavnih aparatov. Moji prijatelji iz podjetij La Cimbali, San Marco, Rancilio, s katerimi se poznamo že več kot 40 let, imajo v ponudbi takšne igrače, ki stanejo več kot mercedes in spominjajo na robote, ki naredijo vse,« pripoveduje sogovornik. Tudi on poudarja pomen trajnostnega razvoja, h kateremu moramo pristopiti vsi: »Kljub kopici skodelic, ki jih imam v pisarni, vedno pijem le iz ene.« Na vprašan­je, ali se moramo zaradi podnebnih sprememb bati, da se bo pridelava kave v prihodnosti zmanjšala, pa odgovori, da je bistveno večja težava v tem, da se v državah pridelovalkah mladi vse manj odločajo, da bi prevzeli domače kmetije in nadaljevali pridelavo, ampak želijo postati inženirji, zdravniki ... »Vse pridelovalke se soočajo s takšnimi in drugačnimi težavami, ampak kavo bomo zagotovo pili tudi v prihodnosti,« sklene.

Svetovni rekord

Katere novosti pa se obetajo pri kavnih aparatih? Nekaj pogledov na bližnjo prihodnost nam je podal Aldo Brutti, solastnik družinskega podjetja C. B. C. Royal First, ki je znano po kavnih aparatih za espresso znamke Royal. Pravi, da v podjetju stalno spremljajo razvoj tehnologij, vendar obenem ne želijo spreminjati tradicije. »Naš sistem ekstrakcije kave je tradicionalen z enim bojlerjem, z izmenjevalnikom toplote in termosifonsko glavo skupine. To je naš prispevek h kavni izkušnji,« pravi Brutti, čigar podjetje je letos izdelalo 10.000 kavnih aparatov, ki jih prodajajo po vsem svetu.

Njihova posebnost je tudi, da sami izdelajo večino sestavnih delov. Sicer pa je po njegovih besedah kavni aparat zelo podoben avtomobilu, zato vsaki dve leti trgu ponudijo kakšno novost. Med zadnjimi novostmi je posebna tehnologija, ki pripomore k večjim prihrankom energije. Gre za poseben zaščitni plašč za bojler, s katerim se prihrani do 35 odstotkov električne energije. Njihov novi projekt je tudi aparat z vzvodom, t. i. levo, kot vzvodu pravijo v kavnem svetu. »Čeprav imajo samodejni aparati velik potencial za prodajo, so tradicionalne naprave tiste, ki ponudijo pravo doživetje. Ljudje radi vidijo, kako barista pripravlja kavo, in prepričan sem, da bo tudi v prihodnje tako. Veseli me, da so baristi v Italiji v zadnjih dveh letih spremenili pristop in želijo stranki pripraviti dober espresso,« sklene Brutti.

V sklopu sejma so izvedli tudi tekmovanje Leva v pripravi espressa, na katerem sta zmagali Tržačanki Alice Cernecca in Ebe Sai Crescente, ki sta obenem podrli še svetovni rekord. Prejšnji rekord je imel neapeljski duo, ki sta ga sestavljala Francesco Costanzo in Francesco Arcella, s 703 espressi, pripravljenimi v eni uri, in je bil nepremagan od leta 2019 po nastopu na Piazzi del Municipio v Neaplju. Tržačankama je uspelo v eni uri z vzvodnim kavnim aparatom pripraviti kar 714 skodelic espressa.