Solata na dan prežene viruse stran

​Družinski zdravniki so si enotni, da imunski sistem najbolj zanesljivo krepimo z zdravim življenjskim slogom. Tega si vsak kroji po svoje, vsekakor pa ne gre brez svete trojice: zares pestre, uravnotežene prehrane, rednega gibanja na svežem zraku in primerne sprostitve. Zbrali smo nekaj idej, kako tudi v času, ko se vse vrti okoli zloglasnega koronavirusa, najti sveže rešitve zunaj dolgočasne rutine.



Veliko lažje je govoriti, kaj je treba početi in kako, kot to dejansko storiti. Še posebno če smo vešči iskanja izgovorov, kot so: »Ja, saj bi telovadil, pa so mi zaprli fitnes! Ah, sveža sadje in zelenjava me napenjata; pa saj ta hrana, povečini uvožena iz daljnih krajev in obilno poškropljena z vsem mogočim, tudi ni tako zelo zdrava! Kako naj bom sproščen, če me z vseh koncev naskakujejo in nekaj hočejo od mene?!«

Pojdimo po vrsti, kot so hiše v Trsti. Omenjene izgovore in še kopico podobnih je treba nujno analizirati, natančno in razumljivo, saj se sicer le vrtimo v začaranem krogu. Zares je grozno, da človek ne more niti na bazen niti do morja, da bi si na sončen dan privoščil vsaj osvežilno zdravilno ledeno kopel – sploh če je zaprt v drugi regiji. Podobno neprijetno je v nedogled čakati, da se odpre katero od vadbišč, kjer se je mogoče tudi družiti in pogovarjati brez elektronskih vmesnikov.



Vse to je res. Pa vendar, ni le morje tisto, ki nam pozimi omogoča izkušnjo ledenega kopanja in plavanja – če smo toliko krepki, da zdržimo več kot le eno bliskovito hitro namakanje. Seveda pa je treba izbrati varno vodno površino. Tudi zaprta dvorana za vadbo je piškav izgovor za lenobo, saj so se mnogi ponudniki rekreacije že v prvem valu epidemije koronavirusa odzvali z odlično ponudbo vaj na spletu.

Stran od ambasadorjev slabe volje

Ni človeka, ki ne bi užival v glasbi, in kadar nas mori tišina, jo pač prekinemo s priljubljeno melodijo. Hoja, ki nas nič ne stane in hkrati velja za eno najbolj zdravih vadb v vseh letnih časih, je lahko vsakič izjemno doživetje, če se hkrati s slušalkami prepustimo uživanju ob poslušanju izbranih skladb.

Kadar pri tem upoštevamo svoje razpoloženje, poskrbimo še za primerno sproščanje; zaradi romantične balade bo morda stekla solza ali dve, medtem ko nas bo všečna plesna uspešnica samodejno spravila v pogon in bomo brez napora še pospešili korak – z žarečim nasmehom na obrazu.



Dobra volja se začne pri posamezniku in je zelo nalezljiva. To seveda velja tudi za zoprnost in živčnost. Nekateri so kot ambasadorji slabe volje, zato se jim vsaj v času, ko smo izčrpani, izognimo, če je le mogoče. Raje iščimo družbo veselih, sončnih ljudi, ki znajo kozarec videti napol poln, ne napol prazen.

V časih, ko smo že tako kronično odtujeni drug od drugega, je treba še toliko bolj paziti, s kom smo v pogostih stikih in v kakšne pogovore se zapletamo. Neskončno opravljanje, zavistni izpadi in tarnanje nad svojo usodo niso še nikogar ponesli na zeleno vejo. Slediti modremu antičnemu reku zdrav duh v zdravem telesu pomeni tudi to, da se hranimo s spodbudnimi besedami in pozitivnimi mislimi.

Misli in jedi, ki te privzdignejo

»Pospravi svojo sobo!« svetuje tudi zvezdniški kanadski klinični psiholog Jordan Peterson. V mislih ima konkretno pospravljanje okolja, v katerem bivamo in delamo, pa seveda tudi nujne miselne procese. Vsak dan se lotimo fizičnih opravil, ki naredijo naše bivališče bolj prijetno, hkrati pa se posvečajmo sebi, svojemu umu.

Pomagamo si lahko s pisanjem dnevnika o tem, kaj koristnega ali zgrešenega smo tistega dne naredili in kaj smo se pri tem naučili. Vsak se mora naučiti postavljati meje, da bi ohranil in krepil svoje dostojanstvo. Nihče nas ne more prekleti oziroma uročiti, to lahko storimo le sami. Zavedanje, da ima posameznik največji vpliv na kakovost svojega življenja, počutje in zdravje, je temelj vsakega napredka.



Razsvetljen um, krepko srce in gibko telo pa gredo seveda z roko v roki s kar najboljšo prehrano. Takšno, ki nas zjutraj poživi, privzdigne, pripravi na vse dnevne izzive, zvečer pa pomiri in zaziba v krepčilni spanec. Pri zajtrku tako pojejmo vsaj en kos svežega sadja, bogatega z vitaminom C, kot sta pomaranča in kivi, lahko tudi jabolko. Saj veste, eno na dan odžene zdravnika stran.

Kogar pestijo prebavne motnje, naj si raje skuha kompot iz jabolk s cimetom in klinčki. Na sendvič dodajmo rezine sveže ali vložene paprike, prav tako bombo vitamina C. Kar zadeva glavne obroke in malice, ne pozabimo na solate, saj tudi za te velja prirejen jabolčni pregovor: solata na dan lahko odžene viruse in druge bolezenske nepridiprave stran ter tako razbremeni zdravnike. Seveda pa mora biti sestavljena iz živil, ki vsebujejo vse nepogrešljive hranilne snovi.

Obvezno dodajanje vitamina D

Osnova naj bo zelena solata poljubne sorte, ki ji vedno dodamo vsaj eno živilo, bogato s pozimi nepogrešljivim vitaminom D; vemo, da tega zaradi kota, pod katerim padajo sončni žarki, vse do maja ne dobimo zadosti. Prav zato posezimo še po kuhanem jajcu, obvezno skupaj z rumenjakom, dimljenem lososu ali tuni iz pločevinke in gobah.



Izjemno pomembna minerala, ki prav tako vplivata na to, ali se bo naše telo ob morebitni okužbi z virusi teh zmoglo ubraniti, sta cink in selen. V solato ju vnesemo v kar dobri meri, če jo obogatimo s kuhano govedino ali perutnino, oreščki ali bučnimi semeni, čičerko ali fižolom ter jogurtom ali sirom.

Številni prehranski strokovnjaki menijo, da nam z običajno prehrano, pa če se še tako trudimo, da je pestra, v zimskih mesecih ne uspe v telo vnesti zadosti nujnih vitaminov in mineralov. V nacionalni raziskavi Nutrihealth so ugotovili, da med novembrom in aprilom kar 80 odstotkom odraslih Slovencev primanjkuje vitamina D, zato zdravniki endokrinologi v tem času priporočajo dodajanje tega vitamina.

Na trgu je ogromno različic in vsak naj se sam odloči, kaj mu bolj ustreza. Komur primanjkuje tudi drugih vitaminov in mineralov, kar se kaže v utrujenosti, brezvoljnosti in pogosti obolevnosti, naj razmisli še o občasnem jemanju dodatnih kakovostnih prehranskih dopolnil.

Vsekakor pa se je treba najprej zanesti na raznovrstna, po možnosti doma pridelana sezonska živila s kar največ vitamini in minerali, kot so železo, cink, selen in magnezij. Izjemno pomembno je, da si obroke pripravimo sami doma, saj pri kupljeni že pripravljeni hrani nikoli zares ne vemo, kaj vse ji je dodano.

Moč doma pripravljene hrane

Kot ugotavlja dipl. ing. živ. in preh. Tea Lišnić z Inštituta za nutricionistiko, so predvsem mlajše generacije tiste, ki se zaradi novih prehranskih smernic in želje po zdravem načinu življenja vse bolj usmerjajo k domači kuhi: »Doma pripravljena hrana je pogosto bolj kakovostna, sveže pripravljena ter vsebuje več koristnih snovi v primerjavi s hrano ponudnikov javne prehrane.

V zadnjem obdobju se širi nov val zanimanja za kuhanje doma, ljudje se vse bolj zavedajo zdravega načina življenja ter pomena prehrane pri tem.« Pristojnim predlaga, naj kuhanje spet vpeljejo v šole kot predmet, kar bi v otrocih verjetno vzbudilo veselje do kuhanja doma v krogu družine.

»Tako bi usvojili osnovne spretnosti kuhanja in tudi razumeli razliko med doma pripravljenimi jedmi in procesiranimi živili. Kuhanje je veščina, ki bi jo za zdravo življenje moral obvladati vsak, ne glede na spol, starost ali izobrazbo,« še poudarja Lišnićeva in razlago sklene z odličnim nasvetom, kako zares v vsej polnosti izkoristimo moč zelenjave:

»Voda, v kateri jo kuhamo, je polna vitaminov in mineralov, ki pri kuhanju preidejo vanjo iz zelenjave. Uporabimo jo lahko kot osnovo za juho, pa tudi za pripravo drugih jedi. Zelo pomembno je, da ob kuhanju tudi uživamo in ustvarjamo nove kombinacije sestavin.«